Les je tisti, ki daje prostoru pridih domačnosti, toplino. Je prijeten na pogled, dotik in stilsko večen. Kombiniramo ga lahko s starinskimi elementi, lahko z modernimi. In ko gre za izbiro talnih oblog – za katero leseno talno oblogo se odločiti?
Les je material, ki je prijeten na dotik, prostoru daje pridih domačnosti, topline in je tudi dober tudi z vidika toplotne izolacije. Če ste prepričani, da želite položiti leseni pod, naj ne bo le cena tista, na podlagi katere se odločate glede vrste lesenega poda. V mislih imejte, kako obremenjen je prostor, v katerega polagate novo talno oblogo, koliko energije ste pripravljeni vlagati v vzdrževanje. Premislite tudi glede trdote: gre za prostor, kot je recimo otroška soba? Vanjo ne gre polagati ravno najmehkejšega lesa, če ne želimo, da bo že kmalu poln prask in vdolbinic zaradi grobe otroške igre s tršimi predmeti. Pozorni bodite med drugim na:
- debelino poda,
- vrsto lesa,
- obdelavo.
Izberite strukturo, ki najbolj pristaja vašemu slogu.
- Ekstra les, je brez grč, enakomerne strukture in enakomerno obarvan.
- Standard je malce manj enakomeren.
- Rustik je poln grč, raznolik, nekoliko pisan in daje izrazit občutek domačnosti.
Vrste
Parkete na grobo ločimo na dve skupini: na eni strani imamo masivne lesene parkete, na drugi pa gotove dvo- ali večslojne parkete.
Masivni parket
Poznamo več vrst masivnih parketov.
- Klasični parketi so običajno debeline 15-22 mm in so večjih dimenzij.
- Lamelni so manjših dimenzij (običajno 12×12 cm ali 16×16 cm) in so položeni mozaično, zato pravimo tudi mozaični. Med parketi so lamelni cenovno najdostopnejši, mogoče jih je večkrat brusiti in zato se zanje še vedno pogosto odločajo.
- Lam parket je podoben klasičnemu, nima pa utora in peres, je nekoliko tanjši in cenovno dostopnejši, lepi se ga na dobro pripravljeno podlago. Treba ga je brusiti in lakirati ali oljiti.
- Iz lamel, povezanih v sklope, je sestavljen tehno ali indrustrijski parket, ki je običajno debeline okoli 2 cm. Nima peresa in utora, mogoče ga je večkrat obnoviti, brusiti, lakirati ali oljiti. Podlaga, na katero se ga lepi, mora biti kakovostno pripravljena, nato pa je parket treba še brusiti in lakirati ali oljiti. Pri kant parketu so lamelne deščice postavljene pokončno, je debeline okoli 8 mm in zato primeren za bolj obremenjene prostore.
Gotovi parket
Lahko je dvoslojen ali večslojen.
Gotovi parket lahko brusimo. Kolikokrat ga lahko brusimo, je odvisno od debeline, pri čemer je treba upoštevati, da se pri vsakem brušenju debelina zgornjega sloja stanjša za 1-2 mm. Panelnega, ki ga lahko polagamo ali plavajoče ali ga lepimo na podlago, lahko brusimo le, če je lepljen.
Poznamo še kmečki in ladijski pod.
Dvoslojni parket ima običajno za osnovo vlakneno HDF ploščo ali vezano ploščo, na osnovo pa je lepljen furnin izbrane vrste lesa debeline 3-4 mm. Običajno je že tovarniško oljen ali lakiran.
Pri večslojnem parketu je plasti več in podobno kot pri kmečkem podu je tu osnova izdelana iz lepljenih plasti lesa hitrorastočih vrst dreves ali redkeje tudi iz mediapan plošče. Nanjo je lepljen furnir izbrane vrste lesa debeline 3-4 mm, kar omogoča načeloma dvo- ali trikratno brušenje. Pri večslojnem so v primerjavi z dvoslojnim parketom širjenja in krčenja manj opazna in zato je tudi primeren za polaganje, če imate talno gretje.
Vrsta lesa
Glede na vrsto lesa je najpogostejši hrastov parket, priljubljena sta tudi bukev in jesen, pa tudi številne bolj eksotične variante, kot so recimo bambus, tik, venge in dossie. Les smreke, jelše, breze, kostanja, hruške, bukve in evropskega javorja so načeloma najbolj občutljivi. Bukev, javor, akacija, venge in dimljeni hrast se odsvetujejo, če imate talno gretje.
Načini polaganja
Parket lahko polagamo na različne načine. Nekoč so jih polagali tako, da so jih v tla pritrdili z žeblji, lahko se ga lepi, nekatere vrste pa se polaga plavajoče (troslojni parket, kmečki pod …). Klasični parket se lahko polaga naravnost, v vzorec ribje kosti, po diagonali …
Zaščita in način obdelave
Glede na način obdelave v osnovi ločimo na oljen in lakiran parket. Oljen je vse bolj priljubljen in počasi prevzema vodilno vlogo.
Lakiran parket
Je visokega sijaja ali svilnatega mat videza in njegova slabost je, da so na visoko sijajnih površinah poškodbe velikokrat bolj vidne. Je pa res, da so lakirani podi bolj odporni na praske in so v primerjavi z oljenimi podi bolj odporni na vodo. Medtem ko je čiščenje povsem preprosto z vodo in nekaj čistila, je na približno 3 mesece koristno tudi poliranje parketa. Glede na obrabo je na približno 15 let dobro parket obnoviti – zbrusiti in ga ponovno lakirati. Redkeje uporabimo lak na osnovi topil. Običajno v manj obremenjenih prostorih uporabimo enokomponentni poliuretanski, v bolj obremenjenih pa dvokomponentni poliuretanski lak na vodni osnovi.
Oljeni parket
Bolj naravnega videza delujejo podi, ki so oljeni. Olje daje mat videz, se dobro vpije v vsako poro lesa in ga dobro zaščiti ter ga napravi vodoodbojnega, ne pa tudi vodoodpornega. V primeru manjših poškodb, ali če ostane voda dalj časa na parketu, ki je oljen, les dobro zbrišemo, nato pa ga premažemo z oljem. Da vodni madeži ne bi ostali vidni na podu, ga vedno čistimo z vlažno in ne mokro krpo, uporabimo pa posebno čistilo za oljene parkete. Oljen les je sicer načeloma precej odporen na odrgnine.V primerjavi z lakiranim parketom, terja oljeni nekaj več truda za vzdrževanje. 1- ali 2-krat letno, odvisno, kako obrabljen je, ga je treba negovati z oljem, če želimo, da bo čim dalj časa lep.
Urednica portala MojPrihranek.si