Večina vozil ima vgrajene Boscheve komponente. Da bi tudi v prihodnje to veljalo, se je podjetje lotilo novega projekta. Odločili so se za sodelovanje s švedskim proizvajalcem Powercell in do leta 2030 naj bi skupaj ustvarili nove sisteme, ki bi jih vgrajevali v električna vozila. Poganjale naj bi jih vodikove celice.
Velik potencial
Bosch v sodelovanju s švedskim Powercell, nekdanjo podružnico Volva, razvija jedrni del celice, kjer bi prihajalo do kemijske reakcije med vodikom in kisikom. Pri tem bi se proizvajala elektrika, potrebna za pogon vozil.
Obstoječe Powercellove enote proizvajajo moč 125 kW. Ena nova enota, kakršno razvijajo, naj bi proizvajala moč 150 kW. Če naj bi vozilo imelo več konjskih moči, se preprosto vgradi več enot. Prototipe so že testirali v avtomobilih in tovornjakih. Bosch, ki se je sicer sprva nameraval lotiti razvoja akumulatorjev za električna vozila, a je načrte lani opustil, si prizadeva prispevati zračni kompresor, elektroniko in kontrolno enoto s senzorji. Vzrok za takšno odločitev (opustitev razvoja akumulatorja in razvoj novega sistema) naj bi bil močna konkurenca na tem področju. Pri razvoju komponent vodikovih celic naj bi imeli veliko več manevrskega prostora za razvoj.
Velik potencial
Bosch si je med drugim tudi že zagotovil licenco za masovno proizvodnjo, ki naj bi jo zagnali že do leta 2022. Projekt naj bi imel velik potencial in podjetju bi lahko v prihodnosti prinašal milijardne zaslužke, so prepričani. “Pri Boschu ocenjujejo, da bi lahko do leta 2030 kar 20 odstotkov vseh električnih vozil na svetu poganjal njihov sistem,” navaja podjetje v izjavi za javnost.
Na strani Boscha je tudi zakonodaja
Evropski parlament je konec prejšnjega leta izglasoval 37,5-odstotno znižanje emisij CO2 (do leta 2030) za osebna vozila in 31-odstotno znižanje emisij CO2 za kombinirana vozila. Številke so teoretično dosegljive, a so pri združenju evropskih proizvajalcev vozil ACEA poudarili, da so tovrstne zahteve skorajda nemogoče glede na situacijo, v kateri se trenutno nahajamo.
Do leta 2025 bodo morale biti povprečne emisije tovornih vozil za 15 odstotkov nižje kot leta 2019 in za 35 odstotkov nižje do leta 2030. Do leta 2025 bo potrebno emisije zmanjšati za 25 %. Odločitev je bila sprejeta le dva dni po koncu vrha COP24 na Poljskem.
Rešitev je v novih sistemih
Do leta 2030 bi morala približno tretjino novih avtomobilov poganjati električna energija ali vodik. In prav vodik namesto dizelskega goriva in gorivne celice namesto baterij, naj bi bil ključ do uspeha, so prepričani pri Boschu. “Kilogram vodika vsebuje toliko energije, kot 3,3 litra dizelskega goriva,” navajajo pri Boschu v izjavi za javnost. “Za 100 km potrebuje 40 ton težko vozilo 9-10 kg vodika.”
Prednosti in slabosti
Litij-ionske baterije več kot očitno niso dovolj zmogljive, da bi jih lahko uporabljali za pogon električnih vozil. Vodik je tisti, ki naj bi omogočal hitrejše polnjenje in bi omogočal tudi bolj učinkovit pogon tovornih vozil s točke A do točke B.
Zaenkrat je še vedno zelo malo postaj za polnjenje z vodikom. V ZDA je le 39 takšnih postaj, v Kaliforniji, recimo, so le štiri. Prednost je zagotovo hitro polnjenje v primerjavi s polnjenjem električnih baterij. Gorivo je mogoče v vozilo vnesti v nekaj minutah, kar je veliko hitreje, kot če moramo polniti baterijo. V vozilu se vodik meša s kisikom v nadzorovanem okolju, gorivne celice pa proizvajajo električno energijo in vodno paro, ki je pravzaprav edini izpust. Prednost sistemov, ki delujejo na vodik, je med drugim tudi daljši doseg.
Na žalost je rešitev še precej draga, skupaj s Powercellom pa naj bi pomembno vplivali na znižanje stroškov za proizvodnjo. Četudi bi bilo za kg treba odšteti okoli 5 dolarjev (4,5 evra), bi bilo to predrago. Kot poudarja dr. Stefan Hartung, menedžer in vodja sektorja za mobilne rešitve pri Boschu, v podjetju upajo, da bosta sama industrializacija in lansiranje rešitve na tržišče vplivalo na znižanje cene.
Urednica portala MojPrihranek.si
