Ogljikov monoksid (CO) je plin, ki se sprošča pri nepopolnem izgorevanju fosilnih goriv. Nastaja lahko ob nepopolnem izgorevanju:
- Trdih goriv (les, premog, briketi, sekanci),
- plinastih goriv (metan, butan, propan) ali
- tekočih goriv (kurilno olje, bencin, petrolej).
Gre za plin, ki je brez okusa, brez vonja in barve ter predstavlja resno grožnjo za naše življenje.
V krvi se na hemoglobin veže veliko hitreje kot kisik in zavira prenos kisika po krvi. Za človeka nevarne so vrednosti nad 50 ppm (0,005 vol %). Če je človeško telo temu plinu izpostavljeno več ur (vrednostim med 50 in 150 ppm), je posledica glavobol, nato omedlimo, ker se ne zmoremo rešiti iz prostora, po dolgi izpostavljenosti večji koncentraciji nastopi smrt. Smrtne so koncentracije nad 400 ppm.
Kot omenjeno, ogljikovega monoksida (ogljikovega oksida) ljudje ne moremo zaznati, če nimamo ustreznih naprav. Namestitev detektorja ogljikovega monoksida ni le priporočljiva, ampak je za vsa gospodinjstva s kurilnimi napravami fosilnih goriv od januarja 2017 tudi zakonsko obvezna.
Kako ukrepati ob uhajanju monoksida
Največja težava je, ko se uporabljajo gorilne naprave na fosilna goriva, obenem pa so vgrajena vrata in okna, ki (pre)dobro tesnijo. Ob pomanjkanju svežega zraka in s tem kisika, prihaja do nepopolnega izgorevanja in sprošča se CO.
V vsakem primeru je ob najmanjšem sumu, da nekaj ni v redu, oziroma takoj, ko se vklopi alarm detektorja, treba odpreti okna in vrata na stežaj, pogasiti oziroma ugasniti ogrevalne naprave in v najkrajšem možnem času zapustiti prostor. Dokler se detektor ne utiša oziroma dokler niste 100-odstotno prepričani, da je vstop v prostor varen, nikar ne vstopajte! V primeru znakov zastrupitve takoj poiščite zdravniško pomoč, o dogodku pa obvestite vzdrževalca kurilnih naprav, ki bo na ustrezen način preveril, ali je vstop v objekt varen in pregledal vašo napravo.
Simptomi zastrupitve
-
Manjša izpostavljenost:
- Glavobol (rahel, ne nujno močan),
- Slabost,
- Bruhanje,
- Utrujenost,
- oslabelost,
- Omotičnost,
- Splošno slabo počutje in poslabšanje morebitnih obstoječih bolezenskih stanj.
-
Srednja izpostavljenost:
- Kljuvajoči glavobol,
- Zaspanost,
- Zmedenost,
- Motnje vida in
- Visok srčni utrip
-
Večja izpostavljenost:
- Nezavest,
- Krči,
- Odpoved srca,
- Zastoj dihanja in smrt.
Izbira
Pri odločitvi, kakšen detektor izbrati za vaš dom, upoštevajte, kakšen senzor ima vgrajen, način napajanja, kako glasen je alarm, v katerem temperaturnem razponu deluje, ob kakšni koncentracije vlage je zanesljiv ipd.
Namestitev detektorja
Ker se ogljikov monoksid, ki je lahek plin, dviguje, kjer se ohladi in posledično spusti k tlom ter nato tam tudi obtiči, detektor vedno namestimo tik pod strop, na strop ali največ 15 cm pod strop. Od kurilne naprave naj bo odmaknjen največ 1-3 metre. Nikar ga ne nameščajte na točko, kjer zrak ne kroži (recimo tesno v kot). Velja, da je najboljše, če v dom namestite več detektorjev, med drugim v otroški sobi in spalnici, in sicer v višini glave.
Preventivni ukrepi
- Redno pregledujte in servisirajte kurilne naprave ter pregledujte in čistite dimnoodvodne napeljave. →
- V prostorih, kjer so nameščene kurilne naprave, zagotovite dotok svežega zraka. →
- Nikar ne uporabljajte naprav z motorjem z notranjim izgorevanjem v zaprtih prostorih.
Urednica portala MojPrihranek.si