Vsak pravi vrtnar si na vrtu želi videti deževnike, kajti kar je dobro zanje, je dobro tudi za rastline. Če jih na vrtu ni, se lahko zgodi, da rastline ne bodo uspevale tako, kot bi morale. Deževniki namreč pomagajo zaključiti krog podzemnega življenja, ki je ključnega pomena za zdrave in močne rastline. Razgradijo odmrlo rastlinsko snov in ustvarijo hranila, ki jih rastline obožujejo.
Poleg tega, ko prehajajo skozi tla, ta hranila porazdelijo po tleh in jih naredijo bolj dostopna rastlinam. Prav tako med premikanjem za seboj puščajo tunele, zaradi katerih je zemlja bolj rahla in bolj zračna, zaradi česar korenine lažje prehajajo skozi zemljo. Ti rovi postanejo nekakšni podzemni zračni čepi, pri čemer ne smemo pozabiti, da deževniki skozi kožo dihajo kisik, kisik pa potrebujejo tudi rastline.
Podzemni tuneli imajo še dve pomembni vlogi – pomagajo zemlji zadrževati vodo in služijo kot nekakšna izolacija – če je na primer zunaj vroče, bo zemlja ostala hladnejša.Tudi njihovi iztrebki so zelo uporabni. So odlično gnojilo, saj rastlinam zagotovi dodatne količine dušika, fosforja, kalija in magnezija – štirih najpomembnejših elementov v prehrani rastlin. Organske snovi, ki jih deževniki razgradijo, so tudi hrana za koristne mikrobe v prsti, ki koristijo rastlinam.
Kako povečati njihovo število na vrtu?
Če želite imeti na vrtu več deževnikov, jim zagotovite hrano, ki jo imajo radi – listje, pokošeno travo, domačo kompostno mešanico, gnoj … Ne pozabite, da je komercialni kompost odličen za rastline, ne pa tudi za deževnike. Zelo radi imajo tudi koruzni zdrob, zato ni slabo, če ga občasno v manjših količinah potresete po tleh.
Vrtnarji uporabljajo ta trik spomladi. Po tleh potresejo nekaj koruznega zdroba, ga nežno premešajo, da prodre v prvih nekaj centimetrov zemlje in poškropijo z vodo. Po enem mesecu se v zemlji ustvarijo razmere, primerne za razmnoževanje deževnikov. Nato vsaka dva tedna potresejo malo moke po tleh, da ohranijo populacijo.
Če imate na vrtu enoletne rastline, jih ob koncu sezone ne izpulite iz zemlje skupaj s koreninami, temveč jih odrežite, korenine pa pustite, da ostanejo kot hrana deževnikom. Izogibajte se tudi pesticidom, fungicidom ali gnojilom, ker se prelahko vpijejo skozi porozno kožo deževnika in jo poškodujejo.
Vrt pred zimo prekrijte z rastlinskimi ostanki in listjem, saj tako zemlji in s tem deževnikom zagotovite dovolj hranilnih snovi in zmanjšate izgubo vlage iz zemlje, vlago pa deževniki obožujejo. Upoštevajte, da je za deževnike najbolj primerna zemlja s pH vrednostjo med 6 in 7.
Pazite, da jih ne poškodujete!
Vse več vrtnarjev se usmerja k sonaravni vzgoji rastlin, zato poskušajo vrt čim manj obdelovati, da ne bi poškodovali deževnikov. Namreč, ko zemljo obdelujete s kovinskim predmetom in jo obračate, nekateri deževniki neizogibno poginejo, drugi končajo na površini in so izpostavljeni pticam ter živalim, ki se z njimi hranijo.
Poleg tega na ta način izsušite samo zemljo, česar ne marajo ne deževniki ne vaše rastline. Kadar se prst preveč onesnaži, v njej svoje delo opravljajo živali, kot so deževniki, zaradi česar je zemlja dovolj rahla in zračna, da je ni treba veliko obdelovati, poroča treehugger.com.
Urednik portala MojPrihranek
