Pri ekološki pridelavi rastlin se je pomembno izogibati umetnim gnojilom, ki izčrpavajo zemljo. Raje uporabimo naravne rešitve. Proti koncu zime ali zgodaj spomladi je čas za osnovno organsko gnojenje, če tega niste opravili že jeseni. Z dodajanjem organskih snovi v tla ohranjamo delovanje mikroorganizmov, torej njihovo biološko rodovitnost.
Na rodovitni, s hranili bogati zemlji rastline dobijo dovolj hrane in so zato močne in zdrave ter niso odporne na obremenitve, kot so neugodne vremenske razmere ter napadi bolezni in škodljivcev. Kot organsko gnojilo se lahko uporablja hlevski, goveji, perutninski gnoj, gnojevka s posebnim načinom priprave, kompost, organsko tovarniško gnojilo …
Skupno jim je, da se vse te organske sestavine pod vplivom talnih organizmov raztopijo in spremenijo v različne rjave do črne organske snovi, ki jih imenujemo humus. To je ena najpomembnejših sestavin zdravih in rodovitnih tal.
Ko pripravite zemljišče, pojdite v akcijo. Toda pri sajenju bodite pozorni, katere rastline so dobri ali slabi sosedje. Nekatere rastline namreč druga na drugo delujejo spodbudno, nekatere se med seboj ne prenašajo. Poznavanje teh kombinacij vam bo pomagalo bolje oblikovati ureditev na vrtu.
Kako pravilno urediti vrt?
Blitva
Dobri sosedje blitve so korenje, bob, radič, redkev in zelje.
Brokoli
Posadite ga poleg kopra in mete.
Zelena
Če ga posadite poleg fižola, bosta obe rastlini bolje uspevali. Ustreza tudi poru, paradižniku, zelju in cvetači.
Endivija
Sadimo ga poleg pora, boba in zelja.
Grah
Posadite ga kamorkoli, saj zemljo obogati z dušikom. Dobri sosedje so solata, koleraba, koper, korenje, radič, zelje, koromač, bučke, redkev. Zanj niso primerni čebula, česen, krompir, paradižnik, por, bob.
Koleraba
Sadimo poleg špargljev, čebule, črne redkve, graha, kopra, koruze, kumar, fižola, boba, paradižnika, mete, pora, rabarbare, redkvice, janeža, boba in zelene. Njen slab sosed je peteršilj.
Kumare
Dobri sosedje so čebula, česen, solata, koper, bob, rdeča pesa, janež, bob, zelena, zelje, koromač, koriander, kumina. Krompir, paradižnik, radič in redkev so slabi.
Krompir
Njeno rast bodo spodbudili hren, kolerabica, bob, meta, špinača, čemaž, kumina in blitva. Slabi sosedje so grah, kumare, paradižnik, rdeča pesa, zelena in sončnice.
Zeljni kalčki
Dobri sosedje so zgodnja solata, blitva, endivija, solata, krompir, kumare, strni fižol, bob, paradižnik, rabarbara, radič, redkev, jagode, bob, zelena, pelin, koper, koriander, kumina, meta. Slabi pa česen, čebula, grah, por, jagode, gorčica.
Čebula
Sajenje kamilice poleg čebule izboljša njeno aromo. Sadimo jo poleg korenja, ker čebula odganja korenjevo muho, korenje pa čebulno muho. Ne mara bližine fižola in zelja.
Korenček
Dobri sosedje so blitva, radič, čebula, česen, črni koren, grah, koper, paradižnik, por, radič, redkev, rožmarin, žajbelj, drobnjak. Blizu nje ne smemo saditi pese.
Paprika
Pod njo uspevajo blitva, solata, rdeča redkev, špinača. Slab sosed je visok fižol.
Peteršilj
Dobri sosedje so motovilec, paradižnik, radič, redkev. Slabi pa glave solate.
Paradižnik
Zraven paradižnika je dobro posaditi nekaj sadik bazilike, saj ima ta rastlina zaščitni učinek. Dobri sosedje paradižnika so zgodnja solata, radič, česen, solata, koleraba, korenje, koruza, bob, špinača, rdeča pesa, peteršilj, meta, por, radič, redkev, zelena in zelje. Slabo: grah, krompir, kumare in koromač.
Rdeča pesa
Bolje uspeva, če jo posadimo poleg čebule, kapesant, bazilike, fižola, solate, zelja in paradižnika. Sajenje poleg čebule odganja nekatere insekte in plevel. Njegovi slabi sosedje so korenje, koruza, krompir in por.
Jagode
Boreč, posajen poleg jagod, izboljša vsebnost hranil v tleh. Posadite jih lahko tudi poleg boba, špinače in solate. Med jagode je dobro posaditi nekaj čebule in česna.
Urednik portala MojPrihranek
