Če vam je kakšen del starega pohištva še posebej pri srcu ali pa si preprosto želite ustvarjati svoje male »umetnine«, kot je to vse bolj priljubljen način preživljanja prostega časa, potem ste se morda kdaj vprašali, kakšno barvo izbrati, da bo delo čim bolj enostavno, čim hitrejše, okolju in nam karseda neškodljivo, a bo hkrati dalo učinkovite in lepe rezultate. Vse to ponujajo t. i. kredne barve, ki postajajo vse bolj priljubljene in omogočajo pravi kreativni bum.
Kaj so kredne barve?
Vse barve oziroma premazi imajo v osnovi enako sestavo. Če povemo zelo plastično, en del predstavljajo hlapne komponente (npr. topila in redčila), drugi pa suhe snovi (veziva, pigmente in barvila ter različni dodatki, med katerimi so v primeru krednih barv posebej pomembna polnila). Veziva so sicer polimerne snovi, npr. akrilati, ki poskrbijo, da se premaz dobro oprime podlage, na površini pa tvorijo film in delce premaza držijo skupaj. Pigmenti in barvila premaz obarvajo, polnila pa so drobni trdni delci, ki vplivajo na viskoznost barve (z drugimi besedami to pomeni tudi »kako barva teče«) in njen končni izgled. Pri krednih barvah je v primerjavi z drugimi ključno drugačno razmerje komponent, sicer pa so po sestavi podobne. Kredne barve tako vsebujejo dokaj malo tekoče faze (voda), običajno kot vezivo vsebujejo lateks ali akrilate, predvsem pa je njihova značilnost zelo velik delež polnil. Polnilo je največkrat kar zmleta kreda oziroma apnenec, lahko je tudi sadra, ali pa kakšna druga mineralna surovina iz narave.
Kredna barva ne vsebuje svinca in kislin in ima nizko vsebnost hlapljivih organskih snovi. Pohvali se tudi z zelo dobrim oprijemom in dobro prekrivnostjo, zato lahko z njo prebarvamo različne površine. Priljubljene so tudi v otroških sobicah, saj lahko po površinah, ki so prebarvana s krednimi barvami nato rišemo s kredami.
Še posebej lep šarm dodajo kredne barve kosom, na katerih želimo pričarati nekoliko starinski videz in rustikalen šarm, saj lahko prvi nanos nanesemo nekoliko bolj grobo, kar rezultira v tem, da se poznajo sledi čopiča.
Za katere površine si kredne barve primerne?
Ker so narejene na pretežno naravni osnovi, brez uporabe topil, imajo dober oprijem na različne podlage. Nanašamo jih lahko na skoraj vse materiale – na les, kovino, keramiko, različne mase, furnir, folijo, papir, platno, tekstil in steklo. Poleg tega omogočajo lahko vzdrževanje, ponujajo možnost patiniranja in doseganja rustikalnega izgleda, kar je še posebej priljubljeno pri ponovni uporabi kosov oziroma površin. Imajo mat videz.
Kako uporabljati kredne barve?
Če je podlaga, ki jo bomo barvali v dobrem stanju, površine ni potrebno niti brusiti. Je pa v vsakem primeru pomembno, da površine dobro očistimo in po potrebi razmastimo. Nekateri, še posebej pri barvanju površin z zahtevnejšim zaključnim slojem (npr. lakiranega, voskanega ali večkrat prebarvanega lesa), prisegajo na odstranjevanje premaza s kemičnim odstranjevalcem (topilom) ali pa uporabo prekrivne barve z vezivi. Če se torej želite izogniti brušenju, si lahko pri zahtevnih površinah pomagate z nanosom osnovne barve. Klasična osnovna barva se bo sicer v večini primerov sprva dobro prijela, a se bo s časom od lakirane površine začela luščiti. Zato je bolje, da kupimo pokrivno barvo z vezivi, ki bodo zagotovila, da se bo barva dodobra oprijela podlage in nase vezala tudi naslednji sloj barve. Ko se ta sloj posuši, lahko nadaljujemo z barvanjem.
Rešitev, ki bo zagotovila tudi najbolj trajne rezultate pa je zagotovo brušenje starega vrhnjega sloja barve (čeprav brušenje ni nujno, zaradi česar so kredne barvne tako priljubljene). Najboljši je vodobrusni papir granulacije 180-240. S čopičem nato nanašamo barvo v enakomernem sloju. Če ne želimo, da bi se sledovi čopiča poznali, kot smo v članku že omenili, lahko barvo razredčimo z do 5 odstotkov pitne vode.
Kako podaljšati obstojnost kredne barve – lak ali vosek?
Življenjska doba krednih barv je vsaj desetletje ali več, pa tudi ob kakšnih morebitnih poškodbah je te mogoče enostavno sanirati. Po barvanju pa lahko površine prebarvane s krednimi barvami tudi dodatno zavarujemo oziroma jim podaljšamo obstojnost. Ena takšnih možnosti je uporaba laka, pa vendar se poskusite temu izogniti, saj lak preko kredne barve običajno nevtralizira vse pozitivne lastnosti, ki jih le-ta ponuja. Če nič drugega, pa uporabite vsaj lak na vodni osnovi.
Sicer pa raje posezite po vosku. Ta naredi površino vodoodporno, kar zmanjšuje dovzetnost za prah in umazanijo ter omogoča lažje vzdrževanje. Hkrati na površini ustvari tudi naraven sloj rahlo svilnatega izgleda ter omogoča »dihanje« naravnih materialov. Barva ga sprejme, kolikor ga potrebuje, višek lahko čez nekaj minut odstranite in vosek dobro vtrete v barvo. Možno ga je tudi spolirati do sijaja.
Nekateri proizvajalci ponujajo tudi že v osnovi trpežnejše kredne barve, ki so primerne za vlažne prostore ali celo zunanjo uporabo, zato bodite za tovrstne potrebe pozorni na razlike med proizvajalci.
Kredne barve so povrhu vsega tudi okolju prijazne
Kredne barve so zaradi svojih sestavin okolju in zdravju prijaznejše. Ne vsebujejo svinca in kislin ter imajo nizko vsebnost hlapljivih organskih snovi. Sodijo v skupino vodnih premazov in vsebujejo le malo organskih topil, zato je izhajanje hlapnih organskih spojin (topil) v okolico minimalno. V primerjavi s klasičnimi topilnimi pripravki imajo kredne barve tako majhen negativni vpliv na okolje in zdravje.
Povzeto po: https://www.tvambienti.si/22/04/2020/brez-brusenja-poenostavite-barvanje-lesenega-pohistva/; https://www.merkur.si/renovacija-starih-predmetov-z-vintage-izgledom; https://sl.home-comfort.net/6498574-chalk-paint-for-furniture-what-to-choose-and-how-to-paint; https://www.zurnal24.si/pod-streho/prenavljate-dom/te-barve-spadajo-med-najmanj-skodljive-in-okolju-najbolj-prijazne-369370
Novinarka
