Evropska direktiva o obveznem ločenem zbiranju odpadnega tekstila, ki je začela veljati letos, slovenskim potrošnikom ni prinesla večjih sprememb. V Sloveniji je ločeno zbiranje odpadnega tekstila obvezno že od leta 2017. Namen te zakonodaje je spodbuditi ponovno uporabo tekstila, hkrati pa za nepravilno odlaganje predvideva kazni.
Kaj se dogaja z zbranim tekstilom?
Direktiva je v Sloveniji implementirana z zakonom o varstvu okolja in več uredbami, ki določajo ločeno zbiranje odpadkov. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo poudarjajo, da morajo izvajalci javnih služb zagotavljati zmogljivosti za ločeno zbiranje tekstila v zbirnih centrih.
Komunalna podjetja po Sloveniji zagotavljajo ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov z zabojniki v zbirnih centrih ali na posebej določenih lokacijah. Zbrani tekstil se nato obdeluje, ločuje na uporabna oblačila in odpadni tekstil ter usmerja v ponovno uporabo ali reciklažo. Na primer, iz neuporabnega tekstila se izdelujejo industrijske krpe ali novi materiali, manjši del pa konča v termični obdelavi.
Kaj pa globe?
Za nepravilno odlaganje tekstilnih odpadkov so predpisane globe, ki se razlikujejo glede na občino. V Kranju znaša globa za posameznike 500 evrov, medtem ko je v Mariboru ta znesek 300 evrov.
Centri ponovne uporabe igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju odpadnega tekstila. Poleg zbiranja in popravila oblačil iz poškodovanega tekstila ustvarjajo nove izdelke ter organizirajo delavnice za ozaveščanje. V zadnjih letih opažajo večjo ozaveščenost prebivalcev o pomenu trajnostnega ravnanja s tekstilom, a še vedno ostajajo izzivi, predvsem na področju kakovosti zbranega tekstila in razvoja trgov za reciklirane materiale.
Spodbujanje krožnega gospodarstva, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in inovativne rešitve so ključni koraki za trajnostno prihodnost tekstilnega sektorja v Sloveniji.
Zakaj je obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila
Obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila je pomembno iz več razlogov, povezanih z varovanjem okolja, spodbujanjem trajnostnega razvoja in učinkovitim upravljanjem virov. Ločeno zbiranje zmanjšuje količino odpadkov na odlagališčih, kjer tekstil razpada počasi in lahko sprošča škodljive snovi. Omogoča preusmeritev tekstilnih izdelkov v ponovno uporabo, saj mnoga oblačila kljub zavrženju ostajajo uporabna. Poleg tega je tekstil, zbran ločeno, lažje sortirati in reciklirati. Reciklirani materiali zmanjšujejo potrebo po pridobivanju novih surovin in s tem pripomorejo k krožnemu gospodarstvu.
Obvezno zbiranje tudi preprečuje onesnaženje okolja, saj tekstil pogosto vsebuje sintetične materiale in kemikalije, ki lahko škodujejo naravi. Prav tako prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ker ponovna uporaba in reciklaža zmanjšujeta potrebo po energetsko intenzivni proizvodnji novega tekstila. Ločeno zbiranje zmanjšuje porabo naravnih virov, kot je voda, ki je ključna pri pridelavi bombaža. S tem se tudi povečuje ozaveščenost javnosti o vplivu tekstilne industrije na okolje in o pomenu odgovornega ravnanja s tekstilom.
Ločeno zbiranje je del prizadevanj Evropske unije za krožno gospodarstvo in trajnostno ravnanje z viri, kar spodbuja inovacije, podjetništvo in nova delovna mesta v sektorju predelave odpadkov. Preprečuje nepravilno ravnanje z odpadki, kot je sežiganje ali odlaganje med mešanimi komunalnimi odpadki, in zmanjšuje škodljive učinke tekstilnih odpadkov na okolje. S tem ukrepom se zagotavlja bolj trajnostna prihodnost, manjša poraba virov in večja odgovornost prebivalcev do okolja.
Urednik portala MojPrihranek
