Količina sadja in zelenjave, v katerih so odkrili pesticide PFAS, se je med letoma 2011 in 2021 potrojila, v najnovejšem poročilu ugotavlja nevladna organizacija PAN Europe. Pri sadju so zaznali 220-odstotno, pri zelenjavi pa 274-odstotno rast. Med državami so najbolj dramatičen skok zabeležili v Avstriji in Grčiji.
Nevladniki so v avstrijskem sadju v 10 letih odkrili 698-odstoten porast pesticidov PFAS, v zelenjavi pa kar 3277-odstotnega. Sledila je Grčija, kjer so v sadju zaznali 696-odstoten, v zelenjavi pa 1974-odstoten porast omenjenih pesticidov.
»Onesnaženih 37 odstotkov jagod, 35 odstotkov breskev in 31 odstotkov marelic«
Po pojasnilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so PFAS velika skupina kemičnih snovi, ki jih je ustvaril človek, in vključujejo več kot 4700 kemikalij. »Znano je, da se nekateri PFAS kopičijo v ljudeh, živalih in rastlinah ter povzročajo toksične učinke,« je zapisano na spletni strani inštituta.
Neekološko pridelano sadje, zlasti poletno, je po navedbah nevladne organizacije Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) najpogosteje kontaminirano s pesticidi PFAS. »Če pogledamo sadje, pridelano v Evropi, je onesnaženih 37 odstotkov jagod, 35 odstotkov breskev in 31 odstotkov marelic,« so zapisali v poročilu.
Od onesnaženega sadja ga 20 odstotkov vsebuje mešanico ostankov pesticidov PFAS, pri čemer so v enem samem vzorcu jagod in namiznega grozdja odkrili do štiri različne pesticide PFAS, v breskvah in marelicah pa do tri.
Čeprav je kontaminirane zelenjave v povprečju manj, pa imajo nekatere vrste zelenjave višje odstotke sledi pesticidov PFAS kot sadje, pri čemer so v organizaciji izpostavili zeleno solato in kumare.
Kaj pa države?
Med državami, kjer so nevladniki najpogosteje odkrili sadje in zelenjavo z ostanki pesticidov PFAS, so Nizozemska in Belgija (obe po 27 odstotkov), Avstrija (25 odstotkov), Španija (22 odstotkov) in Portugalska (21 odstotkov).
Med uvoženim sadjem in zelenjavo so tisti, ki so najverjetneje vsebovali ostanke pesticidov PFAS, največkrat prišli iz Kostarike (41 odstotkov), Indije (38 odstotkov), Južne Afrike (28 odstotkov), Kolumbije (26 odstotkov) in Maroka (24 odstotkov).
Kot so še zapisali pri PAN Europe, so med pesticidi PFAS v sadju in zelenjavi leta 2021 najpogosteje odkrili fungicid fluopiram, insekticid flonikamid in fungicid trifloksistrobin.
Ugotovitve raziskave po pojasnilih nevladne organizacije kažejo, da evropski potrošniki vse pogosteje uživajo pesticide PFAS, česar po njihovih opozorilih ne gre podcenjevati.
»Stalno kopičenje PFAS v tleh, vodi in prehranjevalni verigi skupaj z drugimi kemičnimi snovmi predstavlja dolgoročno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Prepoved uporabe pesticidov PFAS je nujna za omejitev izpostavljenosti evropskih državljanov in zaščito njihovega zdravja, vključno z najbolj ranljivimi skupinami,« so pozvali v PAN Europe.
Slovenija podpira umik uredbe o pesticidih
Evropska komisija je napovedala, da bo do konca marca umaknila predlog uredbe o pesticidih oz. trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Slovenija umik predloga podpira in pričakuje, da bo komisija kmalu pripravila nov predlog, ki bo med drugim upošteval posebnosti posameznih držav članic, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.
»Slovenija je že ob predstavitvi predloga načelno podprla potrebo po bolj trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa je izpostavila posebnosti Slovenije, na katere bi imela nova uredba zelo negativen vpliv,« so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Namen predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki ga je Evropska komisija predstavila junija 2022, je bil zmanjšati uporabo pesticidov do leta 2030 ter zagotoviti večjo skladnost s cilji evropskega zelenega dogovora in strategije od vil do vilic.
Predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev oziroma o zmanjšanju uporabe pesticidov v EU do leta 2030 za polovico je Evropski parlament novembra lani zavrnil, pogajanja med državami so zastala, kritični do nje so bili kmetje, je v začetku meseca ob napovedi umika predloga uredbe dejala predsednica komisije Ursula von der Leyen.
Urednik portala MojPrihranek
