Evropska okoljska agencija (EEA) je nedavno objavila poročilo, ki nudi vpogled v to, koliko in na kakšen način v Evropi proizvajamo, zbiramo, ravnamo z bioodpadki in kaj sploh počnemo na področju zmanjševanja količine odpadkov. Kot poudarjajo, bioodpadki (predvsem gospodinjski in odpadki z vrtov) predstavljajo velik potencial za krožno gospodarstvo.
Kaj so bioodpadki po evropski direktivi?
Med bioodpadke uvrščamo biorazgradljiv odpad z vrtov in parkov ter prehranski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, trgovin in živilskoproizvodnih obratov.
Mednje po evropski direktivi ne sodijo ostali biorazgradljivi odpadki, kot so odpadki iz papirja, kartona, lesa ali oblačil iz naravnih vlaken – so eden ključnih delov evropskih usmeritev glede krožnega gospodarstva in ravnanja z odpadki.
Države članice morajo izpolnjevati določene pogoje. Zagotoviti morajo vse potrebno za ustrezno recikliranje, ponovno uporabo komunalnih odpadkov, imeti programe za preprečevanje nastajanje odpadne hrane, pri čemer naj bi do leta 2030 morali kar prepoloviti količine odpadne hrane.
Biološki odpadki v številkah
- Predstavljajo 34 odstotkov vseh komunalnih odpadkov v EU.
- V letu 2017 jih je nastalo 86 milijonov ton oz. 173 kilogramov na prebivalca EU 28.
- Do leta 2035 naj bi reciklirali 65 odstotkov vseh komunalnih odpadkov.
- 60 odstotkov bio odpadkov predstavlja hrana.
- Bioodpadke lahko predelamo v gnojilo (izboljšanje rodovitnosti prsti) ali bioplin (obnovljiv vir energije).
EEA sicer ugotavlja, da je stanje glede ločenega zbiranja bioloških odpadkov po državah članicah zelo različno. Medtem ko je ponekod napredek očiten, je v nekaterih članicah še daleč od polnega izkoriščanja potenciala teh odpadkov.
Zaskrbljujoč je velik delež plastike med bioodpadki. Odpadke je nujno treba ustrezno ločevati. V zabojnike jih nikakor ne odlagamo v plastičnih vrečkah, prav tako pa je treba vselej odstraniti plastično folijo.
Urednica portala MojPrihranek.si
