Odpadna plastika predstavlja veliko breme za okolje. Ogrožena so življenja morskih in kopenskih živali in v končni fazi vpliva tudi na človeka. Ob takem trendu se bomo čez nekaj desetletij kopali v plastiki.
Utapljamo se v plastiki
Študija, ki je bila leta 2017 objavljena v Science Advances in v kateri je na globalni ravni obravnavana problematika vse plastike, kar smo je v zgodovini proizvedli na našem planetu, je pokazala, da smo proizvedli doslej 8,3 metrične tone plastike. Od tega je je 6,3 metrične tone pristalo med plastičnimi odpadki. Le 9 odstotkov te je bilo reciklirane, 12 odstotkov sežgane, preostalih 79 odstotkov plastike pa je pristalo v naravi. Vsa ta plastika pristane v okolju, vodi, želodcih živali in nenazadnje jo zaužijemo tudi mi. Če bomo nadaljevali z dosedanjim trendom, naj bi do leta 2050 bilo 12 milijonov metričnih ton plastike v naravi v obliki odpadkov. To je, za lažjo predstavo, teža 35.000 stavb, kakršna je Empire State Building.
Da bi preprečili katastrofo, mnogi iščejo rešitve, kako uporabiti zavrženo plastiko. Richard Sowa, angleški arhitekt, oblikovalec in umetnik, je pokazal izjemno kreativen način reciklaže odpadnih plastenk. Iz okoli 100.000 zavrženih plastenk je izdelal plavajoči otok.
Otok iz plastenk
Otok, ki ga je poimenoval Joyxee, je nastal, potem ko je Sowa ugotovil, da so plastenke lahko odličen gradbeni material. Plastenka se razkraja 400-450 let, kar pomeni, da je kot odpadni material zelo veliko breme za okolje, po drugi strani pa uporabna za gradnjo. Sowa je tako prepričan, da bi lahko uporaba plastenk v gradnji pomenila pomemben korak h ohranjanju našega planeta čistejšega in to vidi kot rešitev za našo prihodnost.
Stvari, ki bi pristale v zabojnikih za smeti, zanj predstavljajo pomemben vir. “Vse, česar ne želimo, potrebujemo, vse smeti, s katerimi ne vemo, kaj bi počeli, lahko pomagajo reševati svetovno problematiko,” je prepričan. Za izgradnjo Joyxee je, kot rečeno, uporabil 100.000 plastenk, vezane plošče in lesene palete, na katerih otok pluje. Jedro otoka je narejeno iz plastičnih steklenic, ki so nameščene v mrežo, in kar vse skupaj ohranja stabilno, so debla, ki svoje korenine vijejo med plastenkami.
Brez odpadkov
Na Richardovem otoku v resnici ni odpadkov. Vse odpadke poskuša uporabiti za izboljšavo svojega projekta. V vreče nalaga plastenke in steklenice. Pločevinke in druge smeti uporablja za dviganje nivoja otoka. Vreče s smetmi odlaga na površje, prekriva s prstjo in na njej goji rastline.
Samooskrba
Otok je plavajoč, kar pomeni, da se ga s pomočjo čolna lahko poljubno prestavi na drugo lokacijo. Nanj se lahko tudi namesti jadra in preprosto odpluje. Otok je samooskrben. Na njem je mogoče gojiti sadno drevje, zelenjavo in zelišča, hišica je opremljena celo s klimatsko napravo, hladilnikom in drugimi hišnimi aparati, za delovanje katerih se elektrika proizvaja s pomočjo sončnih celic.
Joyxee v resnici ni prvi njegov otok. Prvi je bil Spiralni otok, ki ga je zgradil leta 1998, a ga je leta 2005 uničil orkan Emily. Naslednjih nekaj let je nato zbiral plastenke, leta 2008 pa končal svoj projekt, ki ga je poimenoval Joyxee. V začetku letošnjega leta je neurje odneslo nekatere dele otoka, a ga je Richard odločen popraviti in ga znova odpreti za javnost ter gostiti najrazličnejše goste.
Dobil je ponudbe za izgradnjo še treh plavajočih otokov. Ali to pomeni, da se bodo v prihodnje luksuzne počitnice lahko odvijale kar na otokih, izdelanih iz odpadnega materiala?
Urednica portala MojPrihranek.si
