Plastični odpadki predstavljajo ogromen problem. Kako ogromen, pa se je razkrilo šele nedavno, ko je podrobna študija preučila dejanske številke v ozadju te krize. Izvedla sta jo Pew Charitable Trusts in SYSTEMIQ, Ltd., objavljena je bila v Science journal. Študija je razkrila, da se bo onesnaženost oceanov do leta 2040 potrojila, če je ne bomo ustavili.
Skrb vzbujajoče odkritje
To pomeni, da bo bil vsak meter obale onesnažen z 50 kilogrami odpadkov. Tudi če vlade in podjetja upoštevajo vse svoje obljube o zmanjšanju odpadkov, se bo globalna količina oceanske plastike zmanjšala zgolj za 7 %, kar je daleč od potrebnega.
Raziskovalci so ustvarili in analizirali 5 scenarijev, v katerih so prikazali različne načine ukvarjanja s plastičnimi odpadki v naslednjih dveh desetletjih. Pri tem so upoštevali načine zbiranja in odlaganja odpadkov, recikliranje, zmanjšanje in nadomeščanje uporabe ter sistemske spremembe.
Odkrili so naslednje: če bi prišlo do popolne sistemske spremembe, kjer bi vlade in podjetja pogumno spremenili globalno plastično industrijo in uporabili čisto vsako dostopno tehnologijo, bi se količina plastičnih odpadkov zmanjšala za 80 % do leta 2040. V primeru, da bi do tega prišlo komaj 5 let kasneje, bi v tem času nastalo dodatnih 500 milijonov plastičnih odpadkov.
Tej težavi se ne moremo izogniti
Dejansko nimamo izbire, razen če želimo živeti na planetu, ki se utaplja v plastiki. Andrew Morlet, direktor Ellen MacArthur Foundation, ki se že leta zavzema za krožno ekonomijo, pravi: »Vse piše črno na belem. Nafto moramo pustiti v zemlji in ohraniti krog že obstoječih polimerov v sistemu in inovirati.«
Recikliranje je ključen del rešitve, vendar se mora močno izboljšati. Delež pobiranja odpadkov se mora zvišati, saj kar 2 milijardi ljudi nimata dostopa do zbirališč odpadkov, ta številka pa naj bi do leta 2040 narasla na 4 milijarde.
Kaj se mora spremeniti? Poročilo predlaga naslednje:
- proizvodnja nove plastike se mora nemudoma zmanjšati, kar pomeni zaustavitev gradnje novih stavb za proizvodnjo plastike;
- osredotočiti in razviti moramo alternative plastiki, kot sta papir in razgradljivi materiali;
- proizvodi in embalaža morajo biti zasnovani za boljše recikliranje;
- delež zbiranja odpadkov se mora povišati na 90 % v mestnih območjih in 50 % na podeželskih, izboljšati se mora tudi tehnologija recikliranja;
- razviti se morajo metode, ki rabljeno plastiko pretvorijo v novo plastiko, obenem pa ugotoviti, kako bi lahko te nove proizvode porabili;
- zgraditi moramo boljše odpade, da bi ekonomično zbrali tisto plastiko, ki je ne moremo reciklirati;
- zaustaviti se mora izvoz plastike v tiste države, ki imajo slabo razvit sistem zbiranja odpadkov in visoko raven odlaganja – s tem se mora končati izvoz odpadkov v države v razvoju, ki se s tem ne morejo spopasti.
Poročilo ima nadvse skrb vzbujajoč in potrt učinek, hkrati pa tudi stimulativen. Prikazuje namreč resno situacijo, ki se na prvi pogled zdi skorajda nerešljiva. Kljub temu pa prikazuje, da sprememba je mogoča, in to s tehnologijo, ki že obstaja. Za to ne potrebujemo nekih čarobnih rešitev, pač pa se moramo združiti in skupaj doseči radikalno spremembo.
Novinar
