Preverite, kako varčujemo Slovenci?

Že ptički čivkajo o raznovrstnih načinih varčevanja z energijo. Ne le, da z varčevalnimi ukrepi koristimo okolju, zmanjšamo tudi znesek na položnici.

V začetku marca obeležujemo dan varčevanja z energijo. Leta 2017 izvedena Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS), v kateri je sodelovalo 1015 Slovenskih gospodinjstev, je pokazala, da o učinkoviti rabi energije razmišlja kar 91 odstotkov anketirancev, medtem ko jih je dve leti prej o tem razmišljalo manj, 83 odstotkov. Delež gospodinjstev, ki o rabi energije ne razmišljajo, se je v tem času zmanjšal s 13 na šest odstotkov.

Zakaj varčevati?

Slovenci vseeno nimamo v prvi vrsti misli na okolje. 46 odstotkov sodelujočih v raziskavi REUS še vedno sprejema ukrepe zaradi zmanjšanja stroškov. Podobno je pokazala tudi raziskava, ki so jo na Zvezi potrošnikov Slovenije izvedli v okviru evropskega projekta Clear 2.0 v 112 gospodinjstvih. Prihranek je ključni motiv za trajnostno in varčno rabo energije v gospodinjstvih, glavne ovire pa so neudobje, povezano s spremembo bivalnih navad, in stroški naložb v rabo obnovljivih virov.

Na naš odnos do učinkovite rabe energije in ravnanja na tem področju tako še vedno usmerja želja po zmanjšanju stroškov in ne po ohranitvi okolja. Denar je torej lahko ali gonilna sila pri prehodu na obnovljive vire energije (prihranki) ali glavna ovira (stroški za izvedene naložbe).

Na kaj pomislimo, ko slišimo ‘učinkovita raba energije’

»Člani kar 20 odstotkov slovenskih gospodinjstev ob zgoraj omenjeni besedni zvezi pomislijo na 100-odstotni ali čim boljši izkoristek energije, 18 odstotkov pa na uporabo energijsko varčnih aparatov,« piše Zveza potrošnikov Slovenije. Anketiranci so ob tem pojmu pomislili na:

• • ugašanje luči (14 odstotkov),
  • izklapljanje električnih naprav po uporabi (devet odstotkov),
  • varčevanje s toplotno energijo pozimi (osem odstotkov),
  • uporabo varčnih sijalk (osem odstotkov),
  • uporabo aparatov v času manjše tarife (sedem odstotkov),
  • varčevanje z vodo (šest odstotkov),
  • rabo obnovljivih virov (šest odstotkov),
  • uporabo tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje enakih ali boljših rezultatov (šest odstotkov),
  • dobro izolacijo hiše ali strehe (pet odstotkov),
  • ločevanje odpadkov (tri odstotke) ter na
  • kakovostna okna in vrata (dva odstotka).

1300 GWh manj energije in 190.000 ton CO2

Kot je še pokazala raziskava, ki so jo opravili pri Zvezi potrošnikov Slovenije, so gospodinjstva večinoma že sprejela vsaj katerega od naštetih ukrepov, za večje investicije pa so pridobili tudi sredstva Eko sklada. V zadnjih desetih letih s finančnimi spodbudami v naložbe občanov prihranili 1300 GWh energije, izpuste ogljikovega dioksida pa zmanjšali za 190.000 ton, so pokazali izračuni.

Nadja Jurca

Urednica portala MojPrihranek.si