Potem ko je EU v sredo dosegla dogovor o lažji vključitvi gospodinjstev v prehod na obnovljive vire energije, bi se lahko sončne celice kmalu pojavile na milijonih novih streh po vsej Evropi. Obenem pa so vlade evropskih držav zavrle prizadevanja Evropskega parlamenta za zvišanje deleža obnovljivih virov energije v energetskem sistemu EU, ter zavrnile sprejem pomembnih zaščitnih ukrepov proti škodljivim posledicam uporabe bioenergije in biogoriv.
Predstavnica Greenpeaca v Sloveniji Katja Huš je razplet komentirala: »Dogovor odpravlja nekaj zelo velikih ovir v boju proti podnebnim spremembam in daje večjo vlogo prebivalcem in skupnostim v novem čistejšem energetskem sistemu. A cilj doseči 32 % delež obnovljivih virov energije do leta 2030 veliko prenizek. S tem se lahko energetska podjetja še naprej oklepajo premoga in nas vse izpostavljajo vse večji nevarnosti zaradi podnebnega zloma. Če bi obveljalo stališče Slovenije, pa bi imeli pred nami še nižji cilj, kar je ponoven dokaz za to, kako nazadnjaško in škodljivo energetsko politiko vodijo naši odgovorni politiki.«
Dogovor med Evropskim parlamentom in vladami evropskih držav daje državljanom EU, lokalnim oblastem, malim podjetjem in zadrugam pravico do proizvodnje, porabe, shranjevanja in prodaja lastne obnovljive energije, ne da bi bili pri tem podvrženi kazenskim dajatvam ali prekomerni birokraciji. Z dogovorom so prepovedane kazni, ki so jih uvedle nekatere države, da bi svojim državljanom preprečile sodelovanje v energetski tranziciji, kot je npr. v Romuniji, kjer morajo posamezniki pred kakršno koli prodajo proizvedene energije v omrežje ustanoviti pravni subjekt in zadostiti davčnim zahtevam. Drug podoben primer je »davek na sonce« v Španiji, ki proizvodnjo obnovljive energije v manjšem obsegu omejuje z visokimi stroški in administrativnimi ovirami. Odprava kaznovalnih ukrepov je bila ena izmet temeljnih zahtev Evropskega parlamenta pri pogajanjih z evropskimi državami.
Zakonodaja EU bo prvič priznala vlogo demokratično upravljanih zadrug v energetski tranziciji – ljudem bo omogočila enostavnejše vzpostavljanje lastnih projektov obnovljivih virov energije in uvedla zaščitne ukrepe, ki jih bodo varovali pred tržno prevlado velikih energetskih podjetij. Glede na izsledke nedavne študije projekti v lasti zadrug prinašajo osemkrat več zaslužka lokalnim ekonomijam kot projekti velikih energetskih podjetij.
Poleg tega Greenpeace opozarja, da cilj minimalno 32 odstotkov obnovljive energije do leta 2030 ni niti približno dovolj ambiciozen, da bi preprečil katastrofalne podnebne spremembe. Sporazum poleg tega državam in podjetjem omogoča, da škodljivo bioenergijo še naprej označujejo kot obnovljivo ter na ta način tlakujejo pot k nadaljnji sečnji dreves in krčenju deževnih gozdov za gojenje poljščin za biogorivo, ki poganja elektrarne, tovarne in avtomobile. Pogajalci so se strinjali, da se uporaba biogoriv, ki močno škodujejo biotski raznovrstnosti, kot je na primer palmovo olje, zamrzne na trenutni ravni in se do leta 2030 postopoma popolnoma odpravi, ter da se ukine trenutna obveznost držav, da v svojo mešanico energetskih virov na področju prometa vključijo biogoriva iz poljščin.
