Finska že od leta 2005 gradi največji jedrski reaktor v Evropi skupaj z objektom, ki bi lahko rešil vprašanje, kaj storiti z izrabljenim jedrskim gorivom. Če se načrti Finske uresničijo, bo država do konca desetletja po odstotku energije, pridobljene iz jedrskih sistemov, takoj za Francijo.
Po več kot desetletju zamikov, aneksov k pogodbi in večanju stroškov, bo Finska odprla največjo jedrsko elektrarno v Evropi in eno izmed najmodernejših na svetu. Projekt za reaktor Olkiluoto 3, ki ga je gradil francosko-nemški konzorcij Areva-Siemens, je bil sprejet že leta 2005. Dokončan bi sicer moral biti leta 2009, skupno pa bi moral državo stati tri milijarde evrov. Čas izgradnje se je zavlekel za več kot desetletje, končna cena pa je znašala 8,4 milijarde evrov.
Olkiluoto 3 naj bi začel obratovati februarja prihodnje leto, marca letos, pred zadnjim testnim obdobjem, pa so v reaktor naložili kar 116 ton urana. Reaktor bo priskrbel električno energijo za 14 odstotkov domačih potreb. Finska ima trenutno štiri jedrske reaktorje, ki proizvedejo 30 odstotkov vse elektrike v državi, tretji blok elektrarne Oilkiluoto bo četrti. V gradnji je še peti reaktor, ki ga bo zgradilo rusko podjetje Rosatom.
Kam z izrabljenim jedrskim gorivom?
Nuklearna energija je čist način proizvodnje energije, ampak ustvarja stranski proizvod. Po 3 do 6 letih obsevan material ne more več vzdrževati reakcije kot vir goriva, zato je treba kupiti nov material, da se ohrani učinkovitost reaktorja.
Čeprav izrabljeno gorivo ne more proizvajati električne energije, ostaja zelo radioaktivno in ga je treba za sto tisoč let izolirati, da ne bi škodovalo ljudem ali okolici. Izrabljeno gorivo je mogoče obogatiti in vrniti v gorivni cikel, ampak primarni način, s katerim trenutno obravnavamo radioaktivne odpadke, je shranjevanje v bazenih ali zaprtih suhih skladiščih, kjer počasi propadajo. To ni izvedljiva dolgoročna rešitev, saj je sistem močno odvisen od mehaničnega in človeškega posredovanja in je tudi v najstrožjih pogojih lahko nevaren.
Številne države nimajo dolgoročne strategije za ravnanje s temi odpadki, zato so se odločile za popolno izključitev jedrske energije. Da bi to rešili, Posiva – mešana družba finskih ponudnikov jedrske energije – od leta 2005 gradi prvo globoko geološko odlagališče izrabljenega goriva v milijardo let stari podlogi nedaleč od OL3. Pol kilometra pod zemljo ustvarjajo trajno odlagališče izrabljenega goriva. Projekt v višini 1 milijarde ameriških dolarjev, ki naj bi se zaključil leta 2023, bodo financirali potrošniki električne energije.
Na podlagi švedske metode odstranjevanja, znane kot KBS-3, se obsevan material položi v posode iz borovega jekla in zapre v bakrene kapsule, odporne proti koroziji, nato pa zakopa v posamezne luknje in zapolni z bentonitno glino. Nadaljnji mehanski ali človeški posegi niso potrebni, kar odpravlja eno največjih težav, ki jih imajo številne države pri sprejemanju jedrske energije. Odlagališče bo lahko sprejelo nakopičeno izrabljeno gorivo zadnjih 50 let in izrabljeno gorivo, ki ga bodo obstoječi finski reaktorji proizvedli do leta 2120. Takrat bodo objekt trajno zaprli.
Novinar
