Hrvaška si prizadeva povečati svoje zmogljivosti pridobivanja električne energije iz vetra za trikrat ter iz sončne energije kar za dvajsetkrat v naslednjih 10 letih, je dejal minister za okolje in energijo Tomislav Ćorić, na konferenci WindEurope 2019.
Z vetrom in drugimi obnovljivimi viri energije bo Hrvaška dosegla 32 % delež obnovljivih virov energije v bruto porabi do leta 2030 in vsaj 56 % do leta 2050. Prehod na obnovljive vire energije jim bo pomagal tudi zmanjševanju škodljive emisije. Hrvaške oblasti verjamejo, da bo nadaljnje povečanje naložb v sektor zelenih energij, spodbudilo razvoj države, ustvarjalo nova delovna mesta in industrijsko rast.
V skladu s Hrvaško Zeleno knjigo, ki vsebuje analize za pripravo strategije razvoja energetskega sektorja države, je Hrvaška imela v prvi polovici leta 2019, kar 22 vetrnih polj s skupno instalirano zmogljivostjo 573 MW in še pet objektov s skupna zmogljivost 162 MW v razvoju ali gradnji. Dograditev vseh je predvidena do konca leta 2020.
Konec leta 2017 je imela država 1223 sončnih elektrarn s skupno instalirano močjo 51,49 MW v obratovanju, ter še osem projektov z zmogljivostjo 1,972 MW v razvoju ali gradnji.
Svoje projekte razvijajo tudi s sodelovanjem tujih investitorjev, ki vidijo potenciale v izkoriščanju vetrne energije predvsem v srednji in južni Dalmaciji ter nekaterih predelih Velebita. Med večjimi vlagatelji je tudi slovenski Petrol, ki je investiral v vetrno polje Glunča. Ta predstavlja največjo slovensko investicijo na Hrvaškem.
