Ljudje uporabljamo zmaje in jadra za izkoriščanje moči vetra že stoletja. V času vladavine fosilnih goriv so le-ti potisnjeni v ozadje, oziroma uporabni zgolj v navtiki. V dobi porasta uporabe obnovljivih virov energije, raziskovalci ponovno preučujejo koncepte preprostih jadralnih zmajev, kot sredstev za pridobivanje električne energije.
Na Nizozemskem so znanstveniki z Oddelka za letalsko tehnologijo Univerze v Delftu, testirali uporabnost velikih jadralnih zmajev za “žetev” energije iz vetra. Velike hitrosti vetra na višini ostajajo neizkoriščene, ker jih z vetrnimi turbinami ni možno doseči. Rezultati testiranj so pokazali, da le z enim 25 kvadratnih metrov velikim jadralnim zmajem generirajo enako količino energije kot vetrne turbine, z manjšimi vplivi na okolje in nižjimi stroški.
Na osnovi raziskave iz leta 1988 je ekipa znanstvenikov oblikovala samo napihljivo membransko krilo, pripeto na vitel oziroma generator na tleh. Sistem deluje na tako, da se izmenjujejo periode navijanja in odvojna vrvi. Stalna vlečna sila zmaja deluje po principu črpalke oziroma bata v motorju avtomobila. Krilo je prilagojeno osmim različnim manevrom glede na veter, s čimer povečamo energijo, proizvedeno v kolutu v odvojni fazi. Tako se poveča relativna hitrost vetra, s tem pa tudi aerodinamične sile, ki vplivajo na moč potega.
Klasičnim turbinam na veter, ki segajo od 200 do 300 metrov visoko, so hitrosti vetra, ki jih lahko izkoriščajo zmaji, povsem nedosegljive. Zato klasične turbine ne morejo doseči maksimalnega potenciala za proizvodnjo električne energije. Prednost vetrnih elektrarn z zmaji v primerjavi s klasičnimi je tudi manjša poraba materialov za izdelavo. Ceno je ocenjena na vrednost manjšega avtomobila.
