V Hrastniku bo letos predvidoma poleti začela obratovati največja skupnostna sončna elektrarna v državi. Stala bo na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnika, njena kapaciteta pa bo 300 kilovatov.
V Občini Hrastnik prva občinska energetska zadruga
Občina Hrastnik bo kot prva slovenska občina svojim občanom ponudila možnost, da se vključijo v energetsko zadrugo ter proizvajajo in se oskrbujejo s sončno električno energijo. Še ta mesec bo po napovedih občine, ustanovljena energetska zadruga Zeleni hrast. Ustanovitev slednje so na seji potrdili tudi občinski svetniki. Hrastnik se tako vse bolj usmerja od rjavega k zelenemu in s tem bolj trajnostnemu konceptu. Poleg teh začetnih, imajo še druge načrte za zeleni trajnostni prehod, ki so zajeti tudi v strateškem konceptu Zeleni hrast. Z občine tako sporočajo, da bo energetska zadruga pomemben člen pri spodbujanju rabe obnovljivih virov energije pri njih.
Možnost proizvajanja lastne električne energije iz sonca tudi za tiste, ki nimajo lastne strehe za postavitev sončne elektrarne
Skupnostna sončna elektrarna v Hrastniku bo prva skupnostna zadružna samooskrbna sončna elektrarna v Sloveniji. Omogočila bo, da lastno električno energijo iz sonca proizvedejo tudi tisti, ki nimajo lastne strehe za postavitev sončne elektrarne. Občina je tako za elektrarno zagotovila lokacijo, občani pa se bodo lahko vključili v skupnost obnovljivih virov energije (OVE) in na ta način proizvajali lastno električno energijo.
Vsi vključeni v skupnost OVE bodo prihranili
Vsi vključeni v skupnost OVE, ki so torej tako občina, šola kot tudi vključeni občani, bodo pri tem omenjenem projektu prihranili, obenem pa stopili korak proti okolju prijaznejšemu bivanju, saj se bodo znižali izpusti ogljikovega dioksida. Predstavnik Sončne zadruge Tomaž Zver je dejal, da je pri zadrugah ključno, da so upravljane demokratično po načelu en član, en glas. Prav zaradi tega so najprimernejše za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov. To naj bi bila tudi osnova za to, da finančne in družbene koristi ohranjajo v lokalnem okolju (pri občanih).
Električna energija, ki jo bo sončna elektrarna proizvajala, se bo po načelu neto meritev odštevala od porabljene energije odjemalcev, ki bodo vključeni v projekt. To se bo sodelujočim pri projektu poznalo pri stroških električne energije. V obdobju prvih 15 let se jim bo skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 odstotkov, po izteku tega obdobja pa za približno 65 odstotkov, saj bo kredit za elektrarno odplačan. Življenjska doba takšne elektrarne je predvidoma 25–30 let.
Naložba vredna 235.000 evrov
Kot so sporočili iz Občine Hrastnik je vrednost naložbe ocenjena na 235.000 evrov. Naložba se bo financirala oziroma bo vključevala začetne vložke vključenih odjemalcev v znesku 150 evrov na en kilovat kapacitete, s čimer se bo pokrilo približno 20 odstotkov investicije. Drugih 20 odstotkov bo krilo Ministrstvo za infrastrukturo s sofinanciranjem v sklopu javnega razpisa za nepovratna sredstva za sončne elektrarne. Preostalih 60 odstotkov pa bo pokritih s posojilom.
Novinarka
