Španski inženirji so iznašli nov način pridobivanja elektrike. V Sevilli so ponovno uporabili tone sadja, ki ga pade na ceste s kar 48.000 dreves. Namesto lepljive mase, ki pozimi povzroča nevšečnosti, so ugotovili, da bi lahko metan iz gnijočih pomaranč kmalu proizvajal čisto energijo.
Občinski vodovod Emasesa bo program začel z uporabo 35 ton sadja, in sicer v stavbi, ki organski material že pretvarja v elektriko. Namen tega je ujeti metan, ki nastaja iz gnijočih pomaranč, in z njim poganjati generatorje za naprave za prečiščevanje vode. Če bo ta eksperiment uspešen, bi to pomenilo, da bi nas staro sadje nekega dne lahko oskrbovalo z energijo.
Znanstveniki poročajo, da zgodnji testi kažejo, da lahko 1000 kilogramov pomaranč napaja pet domov. Če bi zbrali vse pomaranče v Sevilli, bi lahko napajali 73.000 domov. Upajo, da bodo kmalu lahko reciklirali vse mestne pomaranče.
Pomarančni sok je narejen iz fruktoze, ki jo sestavljajo kratke ogljikove verige. Energetsko sproščanje teh je pri fermentaciji zelo visoko.
Pomaranče predstavljajo težavo za mesto, tako da uporaba odpadkov v bistvu pomeni proizvajanje dodatne vrednosti in ne le prihranek. Znanstveniki so ocenili, da bi moralo mesto za dosego cilja vložiti 250.000 evrov.
Pomaranče so sicer v Španijo prišle pred dobrim tisočletjem. Tu so se utaborile in razrasle, odporne so na onesnaženost, na okolje pa so se dobro prilagodile. Pravijo, da ima Sevilla največji nasad pomarančevcev na svetu. Domačini grenkih pomaranč ne jedo, sadeži pa padejo na tla, kjer začnejo gniti in tako privabijo muhe in druge žuželke. V Sevilli je sicer kar 200 ljudi zaposlenih, da pobirajo sadeže s tal.
Novinar
