Vetrne elektrarne proizvajajo najbolj čisto obliko električne energije. Veter poganja ogromne turbine, imenovane vetrnice, ki proizvajajo čisto električno energijo, brez kakršnihkoli emisij. Toliko bolj nenavadno je dejstvo, da je Slovenija šele pred kratkim dobila svojo prvo, polno delujočo, vetrno elektrarno.
Ta je postavljena na Griškem polju pri Dolenji vasi in proizvaja električno energijo za 1.100 gospodinjstev – njena moč je namreč kar 2,2 MW (megavata). Elektrarna je nadvse masivna in visoka približno 100 metrov, skupaj s temelji pa tehta več kot 1.500 ton. Za izdelavo edine slovenske vetrne elektrarne so investitorji (slovensko-avstrijska družba Alpe Adria Energija) potrebovali kar 10 let! To vsekakor ni spodbudna novica za morebitne nadaljne projekte vetrnih elektrarn, kar je z vidika pridobivanja čiste električne energije za Slovenijo zelo slabo.
Največji problem naj bi namreč ležal v pridobivanju potrebnih gradbenih dovoljenj. Investitorji so tako okoljevarstveno soglasje pridobili že oktobra 2005, gradbeno dovoljenje pa šele leta 2009. Kasneje se je vse skupaj zakompliciralo še zato, ker so bili investitorji prijavljeni na Komisijo za preprečevanje korupcije, saj niso imeli podpisov vseh solastnikov zemljišča agrarne skupnosti Dolenja vas. Ministrstvo za okolje je zato preklicalo gradbeno dovoljenje in gradnja se je ustavila. Kot je pojasnil projektant in nadzornik projekta Ivo Blaževič: “Težav ne bi bilo, če bi imela vetrna elektrarna po zgledu tujine status ‘naprave’. Proizvajalec pridobi tipski certifikat, ta nadomešča tipske načrte in zadošča za priključitev na električno omrežje. Po naši zakonodaji gre za inženirski objekt in je za spremembo tipa naprave treba spreminjati gradbeno dovoljenje.”
Kljub vsem birokratskim oviram, po katerih postaja Slovenija vse bolj znana, se je projekt leta 2010 nadaljeval, gradnja pa se je končala oktobra 2012. Vetrna elektrarna na Griškem polju pri Dolenji vasi velja za eno najbolj ekološko čistih pridelovalk električne energije, saj gre za tip elektrarne Enercon E70, ki nima reduktorja, v katerem je olje in lahko pomeni nevarnost za okolje. Vetrnica tako deluje samodejno, kar pomeni, da se ves generator obrača okrog osi in lovi najbolj ugoden veter. Vetrnica se tako stalno prilagaja najmočnejšemu vetru, tako da je izkoristek vedno optimalen. Kot pove Blaževič: “Takšen tip vetrnice ima bistveno večji izkoristek tudi že pri manjši povprečni hitrosti vetra, še največji izkoristek je, če piha jugo. Generator, ki je nameščen na stolpu, je v aluminijastem ohišju in elektromagnetnega sevanja ni, glede na zvezno regulacijo je tudi hrup pri obratovanju bistveno manjši, kot pri starejših tipih vetrnic. Opraviti imamo z vetrno elektrarno, ki ima ekološki certifikat in je kot takšna sprejemljiva za najbolj občutljiva okolja.”
Stroške obratovanja veterne elektrarne nosi investitor, država pa zagotavlja odkup proizvedene električne energije – kar je dobra in smiselna poteza, saj je potrebno tako čisto pridobivanje energije spodbujati. Investitorji, ki so v projekt vložili čez 3 milijone evrov, tako računajo, da se jim bo naložba povrnila v dobrih sedmih letih.
Vprašanje je torej ali bo Slovenija spoznala potencial vetrne energije in to obliko pridobivanja električne energije v prihodnosti spodbujala in opogumljala investitorje k novim projektom, ali pa bo le-te zavirala z novimi birokratskimi omejitvami in visokimi dajatvami. Zaenkrat odgovor še ni znan, je pa v odgovoru Blaževiča: “Da na tej lokaciji, ki je glede vetrnih razmer zelo ugodna, ne bo postavljena nobena vetrna elektrarna več,” začutiti vse prej, kot pozitivno prihodnost za čisto energijo v Sloveniji.
