Slovenija ima naročilo s strani Bruslja, da mora do leta 2020 postaviti za 108 MW skupnih moči vetrnih elektrarn. Zato je država začela z intenzivnimi spodbudami izgradnje vetrnih elektrarn. En kompleks teh naj bi bil postavljen pri Senožeških brdih, vendar so domačini vse prej kot navdušeni nad projektom.
Pred kratkim je bila predstavljena pobuda za postavitev parka vetrnih elektrarn na območju Senožeških brd. Vlagatelji naj bi postavili 40 vetrnic, ki bi skupno proizvajale 120 MW energije. Država zatrjuje, da je projekt v interesu države in da se na ta način izpolnjujejo zahteve Evropske Unije po čisti energiji.
Cveto Kosec z direktorata za energijo je povedal, da je projekt usklajen s strateškimi dokumenti države, z nacionalnim energetskim programom in akcijskim načrtom za obnovljive vire energije (OVE).
Projektant Aleš Mlakar je pojasnil, kako bo izgledala gradnja. Vetrnice bodo stale v skupinah, s čimer bo podana optimalna energijska učinkovitost, onesnaženost prostora pa bo minimalna. Od naselja bo prva vetrnica oddaljena 500 metrov.
Trenutni investitor za projekt je družba VEPA. Pri projektu naj bi sodelovali tudi tuji investitorji, kot je nemški Enercon, Siemens ter General Electric iz ZDA. Občanom, ki so bili lastniki zemlje na tem delu, se bo izplačevala letna renta, ki naj bi bila po besedah investitorjev več kot odlična.
A nekateri domačini še vedno dvomijo o projektu. Tako so na posvetu nekateri domačini dvomili o ustreznosti investitorja; drugi so se spraševali, zakaj se morajo vetrnice graditi ravno pri njih; prerekali so se tudi o oddaljenosti vetrnic od naselja – te bi morale po njihovem biti oddaljene vsaj 1 kilometer. Divaški župan Drago Božac pa želi, da se dajo nadomestila za uporabo zemljišč tudi občini in ne-le lastnikom zemljišč.
Ta zgodba je po novem dokaz, kako težko je izvesti in dokončati velike projekte v Sloveniji. Četudi se investitor reši državnih birokratskih zahtev, mora nato še čez slovensko prebivalstvo, ki je izredno nepripravljeno za kakršnekoli večje projekte.
