Vlada Republike Slovenije je sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga. Strategija je bila sprejeta 18. januarja, najpozneje v letu 2033 pa naj bi uradno izstopila iz premogovne industrije. Med to se šteje prenehanje obratovanja šestega bloka TEŠ in pridobivanja lignita. Šlo bo tudi za istočasno prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.
Slovenija izstopa iz premogovne industrije do leta 2033
Poleg sprejetja Nacionalne strategije za izstop iz premoga je Vlada RS ministrstvom naložila še nekaj nalog. Ministrstvu za infrastrukturo, da pripravi Predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da pripravi Predlog zakona o gospodarskem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške regije.
»Sprejem Strategije in obeh omenjenih zakonov ter čim hitrejši začetek njihovega izvajanja so nujni pogoji za energetsko preobrazbo Slovenije in celovito gospodarsko, socialno, okoljsko in energetsko prestrukturiranje obeh premogovnih regij (Savinjsko-Šaleško in Zasavsko regijo). Strategija zasleduje načelo pravičnega prehoda in v središče postavlja ljudi, ki so povezani s premogovno panogo, njihovo blagostanje in zagotavlja, da nikogar ne bomo pustili zadaj,« je zapisano v zapisniku.
Strategija opredeli leto 2033 kot leto, ko bo Republika Slovenija najpozneje prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije, zapiralna dela pa bodo potekala predvidoma še 15 let po zaključku aktivnega kopa. Strategija opredeli proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh regij, identificira ustrezne finančne vire na nacionalni in EU ravni ter način upravljanja procesa pravičnega prehoda. Strategija tudi opredeli ključne vidike zapiranja Premogovnika Velenje v tehničnem smislu, z vidika vpliva na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja. Končno, Strategija ustvarja sinergije pri izvajanju pravičnega prehoda med regijama prek skupnih projektov, prenosa dobrih praks in izkušenj.
Z jasno odločitvijo o procesu pravičnega prehoda in časovnici izstopa iz premoga bo Republiki Sloveniji in obema premogovnima regijama omogočen dostop do sredstev EU Sklada za pravičen prehod, v okviru katerega se Sloveniji v obdobju 2021 do 2027 namenja 248,38 mio EUR (v tekočih cenah).
Celoten zapis sprejetja Nacionalne strategije za izstop iz premoga je dostopen na tej povezavi.
Pravični prehod in premogovništvo
Slovenija kot pogodbenica Pariškega sporazuma in država članica EU prav tako uresničuje cilj podnebne nevtralnosti. Pomemben del prehoda skladno s Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (v nadaljevanju: NEPN) je tudi pri nas postopno opuščanje rabe domačega in uvoženega premoga. Tako že NEPN določa:
- da bosta do leta 2030 za namen doseganja cilja zmanjšanja emisij TGP vsaj za 30 % z zaustavitvijo petega bloka v TEŠ zmanjšana izkop in raba lignita ter bo opuščena raba uvoženega premoga za proizvodnjo električne energije v TE-TOL2;
- da bo v letu 2021 v okviru te strategije sprejeta odločitev o popolni opustitvi rabe premoga v Sloveniji, ob tem pa se bodo pripravili zakonodajni okviri za zapiranje PV in prestrukturiranje regije.
Zakaj je bilo leto 2033 postavljeno kot meja?
Ključni razlogi, da je bil izbran predlog izstopa iz premoga najkasneje leta 2033, so bili:
- Emisijski cilji EU: Do 2030 je potrebno zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 55% glede na leto 2005, od tega ETS sektor -61% do 2030. V okviru okoljskega poročila za premogovno strategijo je bila pripravljena simulacija, kaj novi EU cilji pomenijo za TEŠ, in simulacija je pokazala, da edino scenarij 2033 še zadosti tem povišanim ciljem.
- Pravočasno in odgovorno načrtovanje energetske preobrazbe: Preveč v prihodnost odložena odločitev o izstopu iz premoga predstavlja resno nevarnost neustreznega načrtovanja, ob nenadzorovanem izstopu zaradi tržnih dejavnikov pa Republika Slovenija ne bo pripravljena z odločitvami in ukrepi o nadomestnih kapacitetah in alternativni energetski mešanici (brez premoga) ter s potrebnimi ukrepi za gospodarsko prestrukturiranje regije. NEPN 2020 že jasno določa, da bo odločitev o opustitvi sprejeta v 2021, NEPN 2024 pa bo moral upoštevati nove cilje EU do 2030 (ne samo emisijske, tudi bistveno višje druge podnebno-energetske cilje) ter odločiti o tem, kako bomo TEŠ nadomestili. Brez odločitve o letnici, ki je dovolj kredibilna za resno načrtovanje, ne moremo pravočasno preobraziti energetskega sektorja.
- Omogočitveni pogoj za črpanje sredstev iz Sklada za pravičen prehod v okviru nove finančne perspektive: Časovnica opuščanja rabe premoga ter opis procesa prehoda je predpogoj za pripravo območnih načrtov za obe premogovni regiji, v okviru katerih se programira ukrepe za črpanje sredstev iz sklada v obdobju 2021-2027. Sklad je strogo namenski in se lahko porablja samo za aktivnosti, ki so neposredno povezane z opuščanjem rabe premoga. Dodatno velja omeniti, da uredba o skladu že določa možnost dodelitve dodatnih sredstev v letu 2024 tistim državam članicam, ki bodo po letu 2018 dosegle zmanjšanje emisij na ravni premogovne regije.
- Slovenija se s to odločitvijo pridružuje državam članicam EU, ki so odločitev o izstopu iz premoga že sprejele. Podobno kot Slovenija izstop iz premoga po letu 2030 načrtujejo Češka (2033), Romunija (2032), Poljska (2049), Bolgarija (2038/2040) in Nemčija, ki pa je že napovedala spremembo odločitve in hitrejši izstop.
SEO urednik
