Vlažni zidovi v hišah ali stanovanju predstavljajo veliko težavo. Ker je vlaga neprijazna do našega zdravja in tudi denarnice, jo je najbolj pametno sanirati takoj, ko opazite prve znake prve madeže. Kako to lahko storite kar sami?
Zakaj pride do vlage v notranjih prostorih?
Ključni vzrok za nastanek vlage je ta, da voda vdira v stene zgradb skozi večje in manjše razpoke, največkrat pod terenom. Velikokrat voda potuje tudi po kapilarah. Obenem pa lahko izpostavimo še nekaj vzrokov, ki neposredno vplivajo na njen nastanek. Nezadostno ogrevanje in prezračevanje; hladne in neizolirane stene; uporaba prostorov – kuhanje, pranje, sušenje oblačil; kontrukcijski, geometrijski in ventilacijski toplotni mostovi in kondenzacije zračne vlage na hladnih površinah.
Če je zid suh pomeni, da ste ga z gradbenimi prijemi (primerno izolacijo) pravilno zaščitili.
Kakšne so negativne posledice vlage v zaprtih prostorih?
Če ne ukrepate pravočasno so posledice največkrat odpad ometa in pojav zidne plesni, ki se lahko skozi čas, če težave ne saniramo pravočasno, razširi tudi na pohištvo. Je zelo neestetsko in hkrati lahko predstavlja velik strošek. Nič kaj manjši pa ni niti negativen vpliv na naše zdravje. Še posebej izpostavljeni so tisti, ki imajo težave z dihali, saj vlaga spodbuja nastanek bakterij, plesni in pršic.
Ne samo prepozna sanacija, tudi življenje z vlago je drago, saj lahko ta povzroča do 65 % večji strošek pri ogrevanju ali hlajenju prostorov.
Kako zidno vlago sanirati?
1. Drenaža
Če želite težavo izkoreniniti najbolj učinkovito, potem bo ta rešitev zahtevna in precej draga. Najdražji pristop tako predstavlja izkop do spodnjega roba temeljev zgradbe, nameščanje nove vodoravne in navpične izolacije na zunanji strani zidu, polaganje drenaže in ponoven zasip. Na tak način pa rešimo le pritisk vode s strani, problem vlaženja kletnih zidov in podov od spodaj pa ne. Na področjih z visoko podtalnico je problem rešljiv samo z izkopom globokega vodnjaka ob stavbi, v katerega se pričnejo stekati podzemne vode, ki jih nato s stalno delujočo črpalko odvajamo čim dalje stran.
2. Uporaba kemičnih pripomočkov
Kemična rešitev je praviloma med cenejšimi, vendar ni primerna za zidove z velikimi votlimi medprostori ali kamnite zidove iz drobnih kamnov. Snovi bodo zmanjšale premer kapilar in jih zamašile ali v njih povečale površinsko napetost, posledica pa je vodoodbojni efekt. Najpogosteje so v uporabi akrilati, parafini, silani, silikati, emulzijske mešanice in podobno. Snovi bodo najbolje delovale do 60 % vlažnosti zidu.
Za zelo vlažne zidove se lahko uporabi domača mikroemulzija, ki jo vlivate v poševne izvrtine v zidu. Vrtate pod kotom 30 do 40°, sveder pa zaustavteo 5–7 cm pred izstopom iz zidu na drugi strani. Po vrtanju izpihate prah, v vrtine pa s pomočjo hitrovezne malte nalivate dokler zid vpija, vendar samo en dan. Podrobnejša navodila nudijo različni proizvajalci.
3. Hitre in najcenejše rešitve
Vedno si lahko pomagate z mehansko odstranitvijo plesni (brušenje) in različnimi premazi proti njenemu ponovnemu nastajanju. Obstajajo tudi različne barve proti plesni. Tu gre za najenostavnejšo in verjetno tudi najcenejšo rešitev, a vedeti morate, da tudi kratkotrajno. S tem težave ne odpravite na dolgi rok in verjetno se bo kmalu ponovno pojavila (v roku enega leta).
Za vsaj nekaj časa se boste vlage znebili če stene (na novo) izolirate. Zunanja izolacija je zahtevnejša in dražja, lahko pa se lotite tudi notranje. Najprej je potrebno zatreti že nastalo plesen, kar lahko storite z biocidnimi sredstvi. Zatem lahko steno prebelite s posebno barvo za vlažne prostore, ki ima prav tako dodana biocidna sredstva. Ko se barva posuši, na stene namestite izolacijske plošče za vlažne prostore ali stiropor (priporočljiva debelina je vsaj 5 cm). Nato izolacijske plošče oziroma stiropor obdelate – obložite z gradbeno mrežico, potopljeno v gradbeno lepilo in na koncu vse skupaj prebelite.
Povzeto po: www.varcevanje-energije.si; www.ecopulse.eu; www.si.weber; www.merkur.si
Novinarka
