Ko na steni v hiši ali bloku zazeva razpoka, to ni nujno znak za preplah. Tanke, za lasek debele razpoke, običajno pomenijo le, da je razpokal omet. Večja težava so tiste debelejše. In te potrebujejo strokovni pregled.
Razpoke lahko nastanejo kot posledica potresa, plazu ali drsenja terena, lahko se posedajo tla. Možno je tudi, da so temelji kakorkoli poškodovani oziroma preprosto slabi, ali pa je podlaga pod temelji neutrjena. Včasih so lahko vzrok tudi tresljaji v okolici objekta, ki jih povzročajo recimo bližina večjega gradbišča, prepogosta vožnja težkih vozil ipd.
V primeru posedanja stavbe, je ukrepanje nujno. Poseda se lahko celotna stavba zaradi prej omenjenih vplivov. Posedanje se lahko začne tudi, če smo pri adaptaciji odstranili kakšno steno preveč ali kako drugače posegli v statiko. Taka stavba ni varna za nas in okolico. Najbolje je, da stanje preveri geomehanik ali geolog in poda strokovno oceno. V kolikor gre za nevarno razpoko, lahko posedanje zaustavimo in saniramo na več načinov.
Podbetoniranje
Gre za klasični način sanacije. Okrog temeljev se izpodkoplje material in jame, ki pri tem zazevajo, zapolni z betonom. Betonira se v določenih časovnih obdobjih, da se zagotovi ustrezna stabilnost. Postopek je precej dolgotrajen. Poleg tega se z odkopavanjem lahko dodatno slabša stabilnost objekta. Teža betona lahko tla še dodatno obremeni. Če niso dovolj trdna, s tem posedanja nismo ustavili. Poseg je večji in v osnovi terja tudi odstranitev dela tal v objektu.
Ekspanzijski beton
Če je objekt stabilen, lahko saniramo z uporabo ekspanzijskega betona. Metoda je manj invazivna od podbetoniranja. Temelje se pregleda in ugotovi, kje so poškodovani ter kje in zakaj se je stavba posedla. V luknje, ki se jih izvrta nad temelje, se vlije ekspanzijski beton (beton s primešanimi snovmi, ki povzročijo, da beton ob strjevanju nabrekne). Beton s povečanjem volumna dvigne posedeni del stavbe. Postopek je razmeroma drag in mogoče ga je opraviti le enkrat, zato je pomembno, da je zares strokovno izveden. Beton je sicer težek in ob neutrjeni podlagi večja teža lahko še dodatno pospeši posedanje v prihodnje.
Ekspanzijska smola
Relativno nov in učinkovit način je globinsko vbrizgavanje ekspanzijske smole. Smola se vbrizga pod temelje. Ta se ob vstopu v tla širi s silo 100 kg/cm2, s čimer se utrdi podlaga, zemljina, in poveča njena nosilnost. Vbrizgavanje je mogoče na več nivojih, pri različnih globinah, s čimer se zagotavlja še večja učinkovitost tega postopka. Smola je relativno lahko, zato tal ne obremenjuje dodatno, temveč le privzdigne stavbo.
Ker gre pri ekspanzijski za dvokomponentno zmes, je mogoče z nadziranjem dovoda komponente, ki vpliva na strjevanje, natančno regulirati, za koliko naj nabrekne. Postopek je hiter, cenovno ugodnejši, manj invaziven. Smola obenem tudi zmanjšuje posledice vibracij v okolici in v primeru morebitnega potresa blaži vpliv na stavbo.
Urednica portala MojPrihranek.si
