Vlada RS je danes sprejela dopolnitev Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb. Dopolnitve so se pripravile, ker se je med izvajanjem strategije izkazalo, da določena področja, kot so upravljanje kakovosti, oblikovanje finančnih inštrumentov in problematika zmerno razvitega trga energetskega pogodbeništva, potrebujejo podrobnejšo obravnavo in nadgradnjo.
Med drugim se je kot operativni cilj strategije v javnem sektorju do leta 2023 dodala prenova 3 % javnih stavb v lasti ali uporabi ožjega javnega sektorja letno (med 15.000 in 25.000 m2), prenova 1,8 milijona m2 stavb v širšem javnem sektorju v obdobju do 2023 in izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi ter spodbujenimi naložbami v javnem sektorju na 1:3.
Direktiva o energetski učinkovitosti namreč vzpostavlja več ukrepov, med katerimi ima pomembno mesto vodilna vloga javnega sektorja. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Organizacije iz javnega sektorja bodo od leta 2018 naprej kot nove stavbe lahko kupovale samo skoraj ničenergijske stavbe. Vsako leto pa bo potrebno prenoviti 3 % površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade.
Naložbe v energetsko učinkovitost stavb družbi prinašajo pomembne prihranke in širše koristi. Prihranki energije za ogrevanje in pripravo tople vode zaradi izvedbe ukrepov energetske prenove obstoječih stavb so ocenjeni v višini 10 % do leta 2020 oz. 25 % do leta 2030; to pomeni, da bi bila brez ukrepov energija v stavbah v letu 2020 višja za dobrih 10 %, v letu 2030 pa skoraj za 25 %. Največ prihrankov energije bo v skladu s strukturo investicij v stanovanjskem sektorju; na ravni 85 % vseh doseženih prihrankov z ukrepi prenove stavb.
Ocenjeno je, da bodo dodatne investicije v energetsko prenovo povečale zaposlenost za 0,36 % do 0,58 % letno oz. med 3.000 in 4.600 novih delovnih mest. To predstavlja neposredna nova delovna mesta. Sicer pa bodo aktivnosti glede na načrtovan povprečen letni obseg investicij predstavljale skupaj okrog 7.000 delovnih mest (posrednih in neposrednih). To bo imelo za posledico tudi pozitivne učinke na gospodarsko rast in javnofinančne prihodke.
