Zgodnja pomlad je pravi čas, da oskrbite zeleno površino okoli vašega doma in poskrbite, da zelenica ne propade. Kako poskrbeti, da se trava okrepi in požene še močnejša in lepša kot je bila preteklo leto?
Čeprav letošnja zima ni pokazala svojega pravega obraza, je trava v tem letnem času počivala. Mraz in pomanjkanje sonca sta naredila svoje. Zagotovo se je razraslo nekaj plevela, nastal je mah in zgodnja pomlad je pravi čas, ko lahko naravi pomagamo, da si hitreje opomore.
Kaj najprej storimo?
Če še niste, s trave najprej odstranite vse odpadlo listje in vejice. Pograbite travo, tako da odstranite suho odmrlo travo. Plevel lahko odstranjujemo ročno, pri čemer pazimo, da ga iz zemlje potegnemo skupaj s koreninami. Lahko uporabimo tudi namensko sredstvo za odstranjevanje mahu, recimo modro galico ali apno. Nikar ne hitite, temveč pustite sredstvo, delovati dovolj dolgo, da uniči tudi korenine plevela. Komaj takrat ga odstranite in pograbite.
Prezračevanje
Verjetno ste že slišali, da je treba travo prezračiti, s čimer poskrbimo, da koreninice lahko prejmejo dovolj kisika. Odstraniti moramo plevel, mah, če je nastal, in s pomočjo vil ali namenskega valja (stroj za vertikuliranje) naluknjati zemljo. Tega se nikar ne lotevajte, dokler trava že ni začela vsaj malce poganjati. Teren naj bolj dovolj osušen, trava pa dovolj visoka, da ne boste vsega skupaj samo poteptali in napravili še večje škode.
Stroj, poleg tega, da prebada tla, tudi odstrani odmrlo travo in plevel. Če boste z opravilom prezgodnji, lahko poškodujete koreninski sistem trave. Odmrlo travo in plevel, ki ste ga izruvali s pomočjo stroja, lahko s trate odstranite s pahljačastimi grabljami, lahko pa uporabite kar kosilnico s košem. S kosilnico tudi sicer najpreprosteje s trave odstranite recimo odpadlo listje.
Valjanje
Travno rušo je dobro tudi povaljati. Valj naj ne bo pretežak (nekje do 80 kg). Z valjanjem poskrbimo, da se korenine bolje sprimejo z zemljo. Valjamo le, če tla niso mokra. Ko sejete travo, je valjanje nujno, po tem ko potresete semena. Le tako se bodo dobro sprijela s podlago in trava se bo lahko bolje zakoreninila.
Gnojenje
Redno gnojenje je ključ do lepe, močne zelene trave. Z dodajanjem gnojila travi zagotovimo potrebna hranilna sredstva (fosfor, kalij, dušik in druge mikroelemente). Gnojila običajno vsebujejo tudi sredstvo za uničevanje širokolistnega plevela in mahu. Gnojimo 4- ali 5-krat letno, razen če uporabimo posebno gnojilo s počasnim delovanjem. Tega uporabimo enkrat letno. Uporabimo približno kilogram gnojila za okoli 30 kvadratnih metrov trave. Kdaj je sploh pravi čas za gnojenje? Običajno tedaj, ko opazimo, da trava ni več tako lepe temno zelene barve.
Luknje sredi trave?
Če ste med travo zasledili nekakšne luknje, predele, kjer trava ne raste več, je dobro, da se lotite postopka obnavljanja. Izberite posebna obložena semena za dosajevanje. Ta hitreje vzklijejo in so bolj odporna, saj so v oblogi potrebna gnojila, ki to omogočajo. Obloga hkrati deluje tudi kot absorber za vodo in omogoča, da je vlažnost primerna za kalitev. Semena preprosto potresite po predelih, kjer je trava nehala rasti ali koder se je preko zime razrasel plevel. Ko bo trava dovolj visoka, jo pokosite.
Košnja trave
Travo pokosite na kratko in imate mir, kajne? Ne, ta poteza za travo v resnici ni najboljša. Travo po setvi pokosimo prvič, ko doseže nekje 7-8 cm višine. Pokosimo jo tako, da jo skrajšamo nekje za tretjino, torej krajšamo za približno 2-3 cm. Kosimo vedno v suhem vremenu. Sicer pa je bolje, da travo puščamo nekoliko višjo, še posebej če jo bolj obremenjujemo. Le v primeru, da imate travo zgolj za okras, jo kosite na višino nekje okoli 3 cm, da bo videti kot nekakšna temno zelena preproga. Kosimo enkrat na teden oziroma na 10 dni, odvisno od temperatur in vlage, ki vplivata na hitrost rasti trave.
V nasprotju s prepričanjem, da je ob suši bolje, da je trava visoka, češ da bo prst ostala dalj časa vlažna, je bolje, da travo tedaj pokosimo. Zakaj? Rastline skozi liste izgubljajo več vode.
Pri košnji bodite pozorni, da je rezilo dovolj ostro, da bo travo hitro rezalo.
Kako pogosto zalivati travo?
Glede tega, kako se travo pravilno zaliva, obstaja več teorij. Nekateri zagovarjajo večerno zalivanje, drugi jutranje ali celo preko dneva. Nekateri zagotavljajo, da je bolje, če zelenico zalivamo pogosteje z manjšo količino vode, drugi trdijo, da je bolje manjkrat, a obilneje.
V resnici je treba travo zalivati tako, da se prilagajamo vremenskim razmeram. Vseeno pa je bolje, če zalivamo obilneje. Tako voda pronica globlje, trava pa tudi razvije koreninski sistem globlje v prsti. To pomeni, da ga rahla suša težje izsuši in uniči. Če bomo travo zalivali s premajhno količino vode, bodo koreninice bolj na površju in trava bo bolj občutljiva na vremenske vplive.
Travo v sušnem poletnem obdobju zalivamo lahko tudi dvakrat dnevno. To počnemo zgodaj zjutraj in zvečer. Nikar je ne zalivajte preko dneva, saj bodo kapljice, ki bodo ostale na travnih bilkah, delovale kot nekakšne mini lupe in sonce bo travo popolnoma ožgalo.
Urednica portala MojPrihranek.si
