Če si tudi vi želite lepe, goste in negovane zelene trate, potem nikar ne prehitevajte. Čaka vas kar nekaj dela že zdaj v spomladanskem času, a trud bo kmalu poplačan.
Najprej, če še niste, odstranite s trave odmrlo travo in nagnito listje, da bodo mlade rastline dobile dovolj svetlobe za rast. Površino zato dobro pregrabite s pahljačastimi grabljami, a bodite previdni. Če boste preveč grobi, lahko nežne rastlinice poškodujete.
Gnojenje
Trave nikoli ne gnojimo v sušnih obdobjih. V sušnem vremenu se lahko gnoji le, če imamo urejen namakalni sistem.
Ob dežju travo pognojite z gnojilom, ki se počasi sprošča in tako rastlina skozi daljše obdobje dobiva hranila, ki jih potrebuje za uspešno rast. “Pametna gnojila” so izdelana, tako da se hranila sproščajo glede na vlago in temperaturo, tako da je za rastlino kar najbolje poskrbljeno. S posebnimi specialnimi gnojili za travo gnojimo načeloma 3-krat letno: konec marca/začetek aprila, konec maja/začetek junija in nato pozno poleti oziroma v prvi polovici septembra.
Zračenje trate
Namen zračenja je zmanjšati zbitost tal in omogočiti, da lahko do koreninic prispe več zraka, hranil in vode. Korenine se bodo tako lažje razraščale, krepile, trava pa bo gostejša in bolj odporna. Ker so rastline po zimi še šibke, se zračenja lotite po drugi ali tretji košnji in nič prej. Če boste prehitevali, se bodo travne bilke poškodovale. Z dodatkom kremenovega peska boste preprečili ponovno zbitje tal. Preprosto ga posujte po površini in nežno pomedite v odprtinice.
Dosejevanje
Tam, kjer so zazevale luknje, je treba dosaditi travo, da se ne bi na prazna mesta razrasla plevel in mah. Zrahljajte zemljo dobrih 10 cm globoko, dodajte organsko gnojilo, nato pa posujte semena po izravnani površini. Najbolje je izbrati obložena semena – ta so tudi za ptice manj privlačna. Zalijte.
Praznine dosejemo, sicer se bo tam naselil plevel ali mah. To naredimo tako, da zemljo razrahljamo do globine 10–15 cm, dodamo organsko gnojilo, izravnamo in posejemo travno mešanico. V ta namen je najbolje uporabiti travno mešanico, ki ima seme obloženo z že dodanimi hranili. Takega semena ne bodo pojedli ptiči, poleg tega ima zaradi dodanih hranil tudi konkurenčno prednost pred pleveli. Če se je na takih mestih že naselil plevel, ga ročno odstranimo, na starejši trati ga lahko tudi poškropimo s herbicidom za širokolistne plevele.
Urednica portala MojPrihranek.si
