Cenen naftnih derivatov v nebo, na ministrstvu pa pojasnjujejo

Vlada Republike Slovenije (Vlada) pri vodenju ekonomskih politik spremlja zagotavljanje stabilnosti cen. S svojimi politikami tako neposredno in posredno oblikuje makroekonomsko okolje, ki srednjeročno zagotavlja, da rast cen v Republiki Sloveniji ne odstopa od povprečne rasti cen na evrskem območju za več, kakor izhaja iz morebitnih razlik v višji gospodarski rasti in produktivnosti. Ukrep kontrole cen ob tem upošteva tudi morebitna večja odstopanja cen od ravnotežnih nivojev, ki izhajajo iz preteklih gibanj.

Sestavni deli cen pogonskih goriv

Od oktobra 2020 so cene naftnih derivatov v Sloveniji liberalizirane in se prosto oblikujejo na trgu. Oskrba z naftnimi derivati in pogonskimi gorivi je tržna dejavnost, ki jo izvajajo različna naftna podjetja (distributerji).

Drobnoprodajna cena se oblikuje na podlagi številnih sestavin, ki jih morajo upoštevati podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov. Drobnoprodajna cena posameznega naftnega derivata je sestavljena iz

• prodajne cene brez dajatev,
• CO₂ dajatve,
• dodatka za zagotavljanje prihrankov energije (prispevek URE),
• prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE),
• trošarine in
• DDV.

Višino trošarin tako določa Ministrstvo za finance, višino prispevka URE in višino prispevka OVE in SPTE določa Ministrstvo za infrastrukturo, takso za CO₂ pa Ministrstvo za okolje in prostor.

Značilnost cene tekočih goriv je, da vključuje elemente cen borznih kotacij, ki se dnevno spreminjajo, medtem ko so ostale dajatve, razen trošarine, relativno fiksne.

Marže distributerjev predstavljajo le manjši del v celotni strukturi cene naftnih derivatov, medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene.  Cene goriv pred davki se v Sloveniji gibljejo podobno kot v sosednjih državah EU. V ozadju je vezava cen goriv v Sloveniji in državah EU na skupni Platts faktor.

Slovenija odvisna od uvoza

Republika Slovenija ima specifičen položaj na trgu naftnih derivatov, saj tako na področju proizvodnje fosilnih goriv kot tudi biogoriv ne razpolaga s proizvodnimi ali predelovalnimi kapacitetami. Na obeh področjih je torej v celoti odvisna od uvoza, s tem pa tudi od aktualnih tržnih cen v tujini. Ker v Republiki Sloveniji ni nahajališč nafte kot tudi ne rafinerij za predelavo surove nafte, se naftni derivati, ki se uporabljajo kot energenti, torej tudi klasična fosilna goriva (NMB-95, dizel, NMB-98 in KOEL) uvažajo. Bencin NMB-95 in NMB-98 ter dizelsko gorivo so v celoti uvoženi iz tujine.

Ko se je Vlada v septembru 2020 odločila, da sprosti cene vseh goriv, so bile cene nafte na svetovnih trgih izredno nizke. Nizke cene nafte na svetovnem trgu so se tako kot sedaj visoke cene, odrazile na cenah goriv na slovenskih črpalkah, ko smo imeli občutno zmanjšanje cen, in tako plačevali gorivo po ceni 1 evra za liter – tako za NMB 95 kot dizel.

Ukrep kontrole cen zaradi vojne v Ukrajini

Sredi marca letos je Vlada na podlagi 8. člena ter 1. točke 9. člena Zakon o kontroli cen sprejela začasni ukrep regulacije cen blaga. Vlada je regulirala cene določenih naftnih derivatov, in sicer dveh najbolj razširjenih pogonskih goriv. Vlada je ukrepala v času nestabilnosti pri dobavah in izjemnemu dvigu cen nafte na trgih (zaradi ruske vojaške invazije na Ukrajino) z namenom umiritve trga in pomoči tako potrošnikom kot gospodarstvu. Prav zato se je zaradi hudih motenj na mednarodnem in domačem trgu z naftnimi derivati in velikih nihanj cen 14. marca 2022 odločila za začasen poseg v cene oziroma za ukrep regulacije cen določenih naftnih derivatov.

Z Uredbo o določitvi cen določenih naftnih derivatov je aktivno posegla na trg cen naftnih derivatov. Določila je najvišje dovoljene drobnoprodajne cene (za NMB-95 je ta znašala 1,503 evra za liter, za dizel pa 1,541 evra za liter). Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena za NMB 95 in dizel je bila določena na podlagi zadnje 7-dnevne povprečne reprezentativne cene naftnih derivatov za Slovenijo, ki so bile sporočene na Evropsko komisijo za Weekly Oil Bulletin.

Kasneje, dne 31. marca 2022, je s spremembo uredbe določila še najvišje dovoljene veleprodajne cene z DDV (za NMB-95 je ta znašala 1,483 evra za liter, za dizel pa 1,521 evra za liter). Poleg tega je Vlada podjetjem naložila obveznost prodaje naftnih derivatov ne glede na ukrep določitve cene. Napovedala je tudi možnost določitve primernega nadomestila podjetjem, ki jim je ukrep povzročil občutno škodo (kar določa 14. člen Zakona o kontroli cen).

Začasni ukrep regulacije cen je prenehal veljati po 30. aprilu 2022. V vmesnem obdobju so se razmere na trgu naftnih derivatov stabilizirale. V Sloveniji trenutno ne zaznavamo motenj in nestabilnosti pri dobavi pogonskih goriv, zato se cene znova prosto oblikujejo na trgu oziroma jih določijo posamezni distributerji skladno s svojo poslovno politiko in politiko cen.

Prav zaradi vladnega ukrepa začasne kontrole cen določenih naftnih derivatov so bile v Sloveniji najvišje dovoljene drobnoprodajne cene za NMB-95 in dizel od sredine marca do konca aprila 2022 nižje od EU povprečja in povprečja v evro območju. Vendar so bile to regulirane cene in niso odražale realnih tržnih cen. Realne cene so trenutne cene pogonskih goriv, ki se oblikujejo na podlagi tržnih zakonitosti. Da trenutno veljavne realne cene naftnih derivatov v Sloveniji niso v ničemer izjemne potrjuje tudi dejstvo, da se gibajo v okviru povprečja cen v EU in evroobmočja.

Visoke cene goriv posledica visokih cen nafte na svetovnih trgih in ne liberalizacije

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vseskozi spremlja razmere na trgu naftnih derivatov Sloveniji in EU in ugotavlja, da trenutna visoka cena goriv ni posledica liberalizacije cen goriv, ampak posledica visokih cen nafte na svetovnih trgih – tako, kot je bila v preteklosti nizka cena goriv na slovenskih črpalkah posledica nizkih cen nafte na svetovnih trgih.

Potrebno je poudariti, da je analiza pokazala, da bi ponovna regulacija na podlagi starega modela, pomenila cene, ki bi bile skoraj povsem enake današnjim. Ali povedano drugače, tudi v primeru regulacije, bi cene za NMB 95 presegala 1,6 evra za liter, cena za dizel pa bi presegale 1,8 evra za liter. Kar pomeni, da so današnje visoke cene posledica cen na svetovnih trgih kot tudi menjalnega tečaja evro – ameriški dolar, ker je vrednost dolarja v zadnjih 14 dneh dosegla rekordne ravni in še dodatno vpliva na višje nabavne cene naftnih derivatov. Visoke cene torej niso posledica deregulacije, kar se vseskozi napačno interpretira v medijih.

Ker z regulacijo cen na podlagi modela ne bi dosegli želenega učinka, se je Vlada ob zadnji regulaciji cen odločila za regulacijo na podlagi fiksne cene in ne na podlagi modela. V kolikor cene ne bi fiksirali, ampak oblikovali na podlagi starega modela, bi te že v sredini marce dosegle rekordne ravni in presegale 1,6 evra za liter za NMB 95, medtem, ko bi pri dizlu celo približale ceni 1,9 evra za liter.

Zakon o kontroli cen

Zakon o kontroli cen med drugim določa, da udeleženci na trgu svobodno oblikujejo cene na podlagi ponudbe in povpraševanja in drugih konkurenčnih dejavnikov, kar morajo državni organi upoštevati pri določanju ukrepov kontrole cen. Državni organi smejo v posameznem primeru uporabiti le take ukrepe kontrole cen, ki so nujni glede na razlog ukrepa, v najmanjši meri omejujejo konkurenco in so najbližji normalnim tržnim razmeram ter najhitreje pripeljejo do odprave razlogov za ukrepe kontrole cen. Zakon v nadaljevanju še določa, da ukrep kontrole cen traja, dokler obstaja zanj razlog, vendar ne dalj kot eno leto.

Zakon o kontroli cen je torej interventni zakon, kar pomeni, da so ukrepi sprejeti na njegovi podlagi izredni in začasne narave, za to pa morajo biti predhodno izpolnjeni jasno določeni zakonski pogoji. Ukrep kontrole cen ni namenjen “dnevni rabi” oblikovanja cen blaga in storitev. To velja tudi v primeru naftnih derivatov.

Varstvo konkurence

V skladu z veljavno zakonodajo je za nadzor nad izvajanjem Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ter 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije pristojna Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK). Zakon določa, da je AVK pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti neodvisna in samostojna. Agencija in člani njenih organov pri vodenju postopkov in odločanju o posamičnih zadevah skladno s svojimi zakonskimi pristojnostmi in pristojnostmi iz drugih predpisov niso vezani na usmeritve in navodila državnih ali drugih organov. Usmeritve za delo agencije lahko daje agenciji samo vlada ali Državni zbor RS, pri čemer so usmeritve splošne in ne smejo posegati v vodenje postopkov oziroma odločanje o posamičnih zadevah. Pristojnosti AVK so torej odkrivanje, ugotavljaje in sankcioniranje morebitnih kršitev konkurenčne zakonodaje, ki jih predstavljajo predvsem:

• prepovedani omejevalni sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco,
• zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju RS.

AVK pa nima pristojnosti za sprejemanje ukrepov ali aktivnosti na področju naftnih derivatov oz. reagiranje na nihanje cen na trgu pogonskih goriv, če določanje cen naftnih derivatov ne izhaja iz zgoraj navedenih kršitev konkurenčne zakonodaje. Glede na to poudarjamo, da je AVK pristojen z vidika nadzora nad spoštovanjem pravil varstva konkurence, ne pa na splošno za nadzor trga.

Vsled navedenemu in ker se cene naftnih derivatov prosto oblikujejo na trgu in niso rezultat omejevalnih sporazumov, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco, določanje le-teh samo po sebi ne predstavlja kršitve konkurenčne zakonodaje.

Obveščanje distributerjev o spremembah cen in transparentnost za potrošnike

Ob liberalizaciji cen naftnih derivatov je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v letu 2020 na podlagi priporočila AVK in pristojnega parlamentarnega Odbora za gospodarstvo sprejelo tudi Odredbo o podatkih, ki so jih distributerji naftnih derivatov in drugi zavezanci dolžni zagotavljati ministrstvu. Ta odredba določa obveznosti podjetij, da ministrstvu, pristojnemu za gospodarski razvoj in tehnologijo, pošiljajo obvestila o spremembi cen preko spletne aplikacije. Odredba določa vsebino, način in roke za predložitev in objavo podatkov, ki so jih podjetja dolžna predložiti ministrstvu. Podjetja morajo vsako spremembo drobnoprodajnih cen naftnih derivatov na vsakem posameznem bencinskem servisu v Republiki Sloveniji sporočiti ministrstvu najpozneje eno uro pred uveljavitvijo cene na prodajnem mestu.

Na podlagi odredbe je ministrstvo vzpostavilo spletno stran www.goriva.si, kjer so objavljene drobnoprodajne cene neosvinčenega motornega bencina (NMB-95, 98 ali več oktanski motorni bencin), dizelskega goriva, ekstra lahkega kurilnega olja (KOEL), avtoplina in biogoriva. Spletna aplikacija omogoča natančno spremljanje veljavnih cen in hkrati informiranje potrošnikov o cenah posamezne vrste goriva na vseh bencinskih servisih v Sloveniji. Aplikacija je bila s strani potrošnikov kot zavezancev za poročanje dobro sprejeta, saj omogoča sprotno in popolnoma transparentno spremljanje cen pogonskih goriv.

AVK prepoznala koristi spletne aplikacije goriva.si

Interpretacija stališča AVK v javnosti, češ da aplikacija goriva.si posredno omogoča izkrivljanje konkurence oz. kršitve varstva konkurence nestrokovna in povsem napačna. AVK je namreč v Poročilu o raziskavi trga iz 2017 izrecno navedla, da »Agencija meni, da so prednosti transparentnega obveščanja potrošnikov o cenah pogonskih goriv, ki potrošniku omogoča racionalnejše obnašanje pri nakupu goriva, bistveno večje od potencialnih protikonkurenčnih učinkov, ki bi jih lahko imele informacijske table in druge oblike javnega objavljanja cen. Kakovostno informiranje potrošnikov ima po mnenju Agencije o cenah znatne koristi za kakovosten razvoj konkurence, kar se še posebej odraža pri ponudbi homogenih proizvodov, kamor spadajo pogonska goriva. Večja kot je informiranost potrošnikov, manjša je možnost protikonkurenčnega obnašanja ponudnikov, kamor spada tiho dogovarjanje o cenah.«

V prvi analizi AVK o trgu pogonskih goriv je agencija kot problematično izpostavila ravno netransparentnost cen oziroma potrebo po vzpostavitvi spletne strani z ažurnimi cenami pogonskih goriv. V analizi so izpostavili potrebo po transparentnem obveščanju potrošnikov in kot vzor navedli Avstrijo in njihov spletno stran, kjer so prikazane aktualne cene goriv na posameznih bencinskih servisih.

Tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj meni, da tovrstno informiranje sicer potrošniku omogoča hitrejši vpogled v cene vseh ponudnikov, a hkrati lahko na strani ponudnikov vodi v (hitrejše) usklajevanje cen in dodaja, da večina strokovnjakov meni, da je ukrep na splošno vendarle koristen za konkurenco.

Transparentno obveščanje potrošnikov o cenah naftnih derivatov potrošnikom omogoča racionalnejše obnašanje pri nakupu goriva. Kakovostno informiranje potrošnikov o cenah ima namreč znatne koristi za kakovosten razvoj konkurence, kar se še posebej odraža pri ponudbi homogenih proizvodov, kamor spadajo pogonska goriva. Večja kot je informiranost potrošnikov, manjša je možnost protikonkurenčnega obnašanja ponudnikov, kamor spada tiho dogovarjanje o cenah.

Kot dodatno pojasnjujejo, slovenska zakonodaja s področja varstva potrošnikov v ničemer ne zavezuje naftnih distributerjev k oglaševanju in objavi cen blaga npr. na posebnih obvestilnih tablah ob bencinskih servisih. Takšno oglaševanje cen je stvar poslovne politike posamezne naftne družbe. Zakonodaja s področja varstva potrošnikov določa samo, da mora podjetje pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje ponudba, na jasen in razumljiv način zagotoviti tudi informacije o končni ceni blaga ali storitve, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga ali storitve ni mogoče izračunati vnaprej. Glede na to, da gre pri pogonskih gorivih za prodajo na prodajnem mestu, kakšnih drugih posebnih obveznosti zakonodaja ne določa.

Vir: Gov.si