V Evropi se lahko pohvalimo z dokaj čistim zrakom, vendar najnovejši podatki Evropske agencije za okolje kljub temu kažejo, da skoraj vsi še vedno trpimo zaradi onesnaženosti zraka. Zaradi tega pride do kar 400 000 prezgodnjih smrti.
Poročilo kaže, katere države v EU beležijo največjo onesnaženost zraka. To so Bolgarija, Češka, Hrvaška, Italija, Poljska in Romunija. Najčistejši zrak najdemo v Estoniji, na Finskem, Islandiji in na Irskem.
Zaradi izpostavljenosti drobnim delcem je leta 2018 prišlo do dobrih 400.000 prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah. Kljub temu pa so predpisi in politika pripomogli k izboljšanju kakovosti zraka. Zato je leta 2018 zaradi slabe kakovosti zraka umrlo približno 60.000 ljudi manj kot leta 2009.
Kakovost zraka se torej izboljšuje zaradi okoljskih in podnebnih politik. Še vedno pa je število prezgodnjih smrti previsoko. Evropski zeleni dogovor zato želi, da onesnaževanje zmanjšamo na nič. Vlaganje v boljšo kakovost zraka je naložba v boljše zdravje in posledično tudi večjo produktivnost ljudi v Evropi.
Zaradi pandemije novega koronavirusa se je onesnaženost zraka zmanjšala, nekje do celo 60 %. Omejitve gibanja so tako imele vsaj en pozitiven učinek v tej svetovni tragediji. Poročilo tudi opozarja, kako ključna je dobra kakovost zraka. Onesnaženost zraka namreč vodi v bolezni srca, ožilja in dihal, ki predstavljajo dejavnik tveganja za smrt pri obolelih z novim koronavirusom.
Novinar
