Mednarodni odvetniki s skupnimi močmi delajo na definiranju novega zločina ekocida. S kriminalizacijo uničevanja ekosistemov upajo, da bodo kaznovali in hkrati zaustavili tiste, ki želijo uničiti naš planet.
Švedski parlamentarci so zahtevali, da Fundacija za zaustavitev ekocida (angl. Stop Ecocide Foundation) začne ta projekt. Začel naj bi se na 75 obletnico začetka nürnberških sodnih procesov leta 1945. Ti slavni sodni procesi so kaznovali nacistične voditelje. Predlagatelji tega gibanja želijo definirati in preprečiti ekocid. Te zločine postavljajo ob bok genocidu in vojnim zločinom.
Mednarodno zločinsko sodišče v Haagu je v preteklosti že nakazalo, da želi prioritizirati zločine, kot so uničevanje okolja in izkoriščanje naravnih virov. Philippe Sands, profesor na University College London, in Florence Mumba, nekdanji sodnik Mednarodnega kazenskega sodišča, bosta predsedovala razpravi.
Sands pravi, da je zdaj pravi čas za tovrstno akcijo. Upa, da bo skupini uspelo definirati ekocid na praktičen, učinkovit in trajnosten način, ki bo pritegnil podporo in v končni fazi omogočil sprejetje zakona.
Nekateri manjši otoški narodi bi lahko prvi začeli bitko proti ekocidu. Vanuatu v pacifiškem oceanu in Maldivi v indijskem oceanu sta dve državi, ki sta zaprosili za resnejšo obravnavo zločina ekocida.
Odvetniki morajo določiti, kaj spada pod ekocid in kaj ne. »Definicija mora vključevati množično, sistematsko in široko uničenje,« pravi Jojo Mehta iz Fundacije za ustavitev ekocida. »Verjetno govorimo o amazonski deforestaciji na ogromnem območju, vlečnih mrežah na dnu oceana in razlitjih nafte. Ekocid želimo umestiti na isto raven kot grozote, preiskovane s strani Mednarodnega kazenskega sodišča.«
Novinar
