Vlada Republike Slovenije je že na začetku aprila sprejela novo uredbo, s katero se je ukinil količinski prag 15 ton dane embalaže letno na trg v Sloveniji za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo. S prvim junijem bodo morala podjetja kvartalno poročati količino embalaže, ki jo dajejo na trg v Sloveniji.
Od 1. junija obvezna embalažnina
Po 1. juniju 2021 morajo podjetja na vsake tri mesece (kvartalno) sporočati količino embalaže, ki jo dajo na trg v Sloveniji. To storijo preko družb za ravnanje z odpadno embalažo. V Sloveniji je šest takih družb (DROE): Dinos, Embakom, Interseroh, Recikel, Slopak in Surovina. Omenjene družbe poskrbijo za odpadno embalažo vsakega podjetja in samostojnega podjetnika, ki daje embalažo na slovenski trg. Tako podjetje in samostojni podjetnik pa sta dolžna plačati stroške embalažnine.
- Podjetje, ki daje embalažo na trg, se mora v 30 dneh po začetku opravljanja dejavnosti registrirati pri Agenciji za okolje.
- Podjetje mora samo voditi evidence embalažnega materiala (podatki o masi embalaže, material, količini).
- Podjetje mora 4x letno oddati poročilo o embalaži, ki jo je dalo na trg. To počne preko spletnih portalov DROE, s katerim ima sklenjeno pogodbo.
- Podjetja, ki dajo na trg več kot 15 ton morajo še vedno plačevati okoljsko dajatev, kot do sedaj.
- ČE podjetje ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z embalažnino, mu grozi kazen. Izrečena kazen, ki bi sledila, se lahko giblje med 1200 in 4000 evri. Nadzor bo izvajal inšpektorat za okolje in prostor, včasih tudi tržni inšpektorat.
Katera podjetja spadajo med zavezance?
Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo embalaže, uporabljajo embalirano blago, uvažajo embalažo in embalirano blago ter podjetja, ki embalirajo blago.
Kaj spada pod embalažo?
Embalaža so izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.
- izdelki, za katere se da očitno ugotoviti, da bo iz njih v nadaljnjih postopkih (npr. konfekcioniranje) izdelana embalaža za namene iz zgornjega odstavka;
- nevračljivi predmeti, uporabljeni za namene iz točke a), in pomožna sredstva za embaliranje, ki se uporabljajo za ovijanje ali povezovanje blaga (pakiranje, neprodušno zapiranje, priprava za odpremo in označevanje blaga) in
- predmeti, ki ustrezajo merilom za razvrščanje – sestavnemu delu te uredbe.
S kom skleniti pogodbo o embalažnini?
Kot rečeno je v Sloveniji šest družb (DROE). Na spletni strani vsake družbe se lahko pozanimate o novi uredbi, opravite informativni izračun in prosite za informativno pogodbo. Razmislite o svojih možnostih in ne skočite takoj v prvo ponujeno možnost.
Težava z odpadno embalažo
V Sloveniji letno nastaja več kot 316.000 ton odpadne embalaže, od katere pa le del dočaka primerno oskrbo. Med prijavljenimi in dejanskimi količinami odpadne embalaže nastaja vedno večja razlika. Ta trenutno znaša vrtoglavih 86.000 ton, kar pomeni, da za ravnanje s kar tretjino embalaže v Sloveniji ne plačuje in ne odgovarja nihče – še posebej ne tisti, ki so embalažo dali na trg RS. Posledice tega so vidne tudi v okolju, predvsem pri komunalnih službah, kjer se viški odpadkov kopičijo in predstavljajo okoljsko, sanitarno in požarno nevarnost.
SEO urednik
