Ministrstvo za okolje prostor (MOP) je v javno obravnavo podalo osnutek novega Gradbenega zakona (GZ-1). Kot kaže, se obeta kar nekaj sprememb, ki pomenijo nadgradnjo trenutno veljavnega Gradbenega zakona.
Kot navajajo na strani MOP, predlagani zakon “uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije”
S prenovo zakona naj bi se nadgradili dosedanji že uveljavljeni postopki na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak, ki so se v času, odkar je GZ v veljavi, pokazale. Namen je omogočiti hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi.
Ključne spremembe:
- uvedba »manjše rekonstrukcije« s ciljem, da se olajša gradnja dvigal pri obstoječih stavbah in drugih manjših posegov v objekte;
- da se omogoči hitre odzive gospodarstva na trenutne trende na trgu, se med začasne objekte dodaja tudi začasna skladišča;
- poudarjen je prehod na elektronsko poslovanje in komuniciranje z udeleženci pri graditvi;
- jasno opredeljuje, za katere gradnje je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje ali pridobiti uporabno dovoljenje;
- ponovno se omogoča možnost, da investitor na lastno odgovornost lahko začne z gradnjo tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja;
- na novo se določa pristojnost MOP tudi za izdajo gradbenih dovoljenj za objekte, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje investicij, kot strateško investicijo določi Vlada RS;
- izboljšuje se problem izbire vodje projekta, in podrobneje ureja naloge investitorja, izvajalca in vodje del;
- uvaja se pregled dokumentacije za izvedbo, kadar so uporabljene »nestandardne« metode projektiranja;
- z namenom hitrejšega in bolj učinkovitega pridobivanja gradbenih dovoljenj so predlagane rešitve za pridobivanje projektnih pogojev, mnenj in postopka pred upravnim organom;
- rešitve iz interventnih zakonov, sprejetih v času epidemije, se na ustrezen način prenašajo v redno zakonodajo;
- bolj natančno je urejen postopek integralnega dovoljenja in prevlade javne koristi;
- prijava začetka gradnje se bolje prilagaja vrsti gradnje;
- plačilo komunalnega prispevka se iz časa pridobitve gradbenega dovoljenja seli v čas pred prijavo začetka gradnje;
- poenostavlja se dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe;
- izvršuje se sodba Ustavnega sodišča RS, vezana na zagotavljanje edinega prebivališča;
- s spremembami se odpravlja ovire pri legalizaciji objektov;
- za enostanovanjske stavbe legalno zgrajene pred 2018 se uvaja fikcija obstoja uporabnega dovoljenja, za druge stavbe pa enostavnejši postopek.
Urednica portala MojPrihranek.si
