Od danes se uporabljajo novele petih davčnih zakonov, ki s ciljem večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva prinašajo ugodnosti za privabljanje kadrov, zagonska podjetja in naložbe. Poleg tega se zaostrujejo pogoji za normirance, zvišuje davek na sladke pijače ter omejuje prenašanja davčnih izgub. Še več sprememb vlada napoveduje letos.
Za pijače z dodanim sladkorjem in sladili se je davek na dodano vrednost (DDV) danes zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov. Z novelo zakona o DDV se poleg tega v slovensko zakonodajo prenaša dve evropski direktivi, in sicer se uvaja možnost skupne identifikacije za namene DDV več davčnih zavezancev ter zvišuje prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 na 60.000 evrov letnega prometa.
Pri danes uveljavljenih novelah gre za prvi paket davčnih sprememb, ki ga je vlada napovedala že leta 2023. V njem je še novela zakona o davčnem potrjevanju računov, ki se bo začela uporabljati leta 2026.
Drugi paket naj bi sledil tekom tega leta, v njem pa naj bi bil konec lanskega decembra že predstavljeni zakon o davku na stanovanjske nepremičnine, od katerega si vlada obeta 600 milijonov evrov priliva v proračun, ki naj bi jih namenili za razbremenitev dela. Po široki javni razpravi naj bi ga DZ sprejel do konca leta.
Ministrica: zvišanje prispevka ne bo rešilo vseh težav
Rtv-prispevek se z novim letom zvišuje za deset odstotkov oz. za 1,27 evra, tako da bo znašal 14,02 evra. Prispevek je bil nespremenjen vse od leta 2012, ko so njegovo višino določili pri 12,75 evra.
Vlada je odlok o zvišanju prispevka potrdila avgusta. Želela je namreč ravnati kot odgovorna ustanoviteljica javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Kot so sporočili z vlade po potrditvi odloka, se zavedajo stanja v zavodu. »Ne nazadnje tudi ta prispevek zadnjih 12 let ni bil spremenjen, nobena vlada se s tem ni znala soočiti in vemo, kaj vse se je v 12 letih spremenilo,« je takrat dejal podpredsednik vlade Matej Arčon, pristojen za komuniciranje.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je priznala, da so se za zvišanje prispevka odločili po dolgotrajnih pogovorih. Tako po njenih kot po Arčonovih zagotovilih se vlada zaveda, da zvišanje prispevka ne bo rešilo vseh težav, in da sta zelo pomembni tudi organizacija in sanacija zavoda.
Vlada poudarja, da je RTVS največji kulturni in javni medijski zavod, ki ima ob informativnem programu tudi druge naloge, kot so denimo razvedrilo in izobraževanje ter ponudba kakovostnih vsebin s področja kulture, športa, znanosti, mednarodne politike, podjetništva in prostovoljstva. Prav tako so naloge RTVS varovanje arhivskega gradiva ter izvajanje glasbene in filmske produkcije.
Po opozorilu ministrice financiranje ni edina težava RTVS, saj so potrebne tudi organizacijske spremembe. Te naj bi uvedla novela zakona o RTVS, izhodišča zanjo pa so že potrjena. Novela naj bi zagotovila še večjo preglednost pri upravljanju in nadzoru, hkrati pa tudi finančno neodvisnost. Prav tako naj bi krepila neodvisno delovanje organov in uredniških struktur.
Spremembe v javnem sektorju
Z letom 2025 se v plačnem sistemu javnega sektorja uveljavljajo spremembe. Med bistvenimi novostmi je nova plačna lestvica. Predvideno je postopno povišanje plač. Spreminja se tudi vrsta pravil pri določanju plač zaposlenim, napredovanju in nagrajevanju.
Urednik portala MojPrihranek
