Vlada je danes sklenila spremeniti in podaljšati regulacijo cen električne energije za gospodinjstva v zimski sezoni, da ne bo višja omrežnina vplivala na končni strošek. Do konca februarja bo zamejena cena za celotno porabljeno elektriko, in to nižja, kot je sedaj, zamaknila se bo tudi ponovna uvedba prispevka za OVE.
Po novem bo regulirana cena za 100 odstotkov porabljene elektrike
»Če je kdo pričakoval, da bomo dovolili, da bi se računi za ljudi povečali za 30 odstotkov, se moti,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Robert Golob in dodal, da je namen podaljšanja regulacije preprečiti, da bi zvišanje omrežnine v zimski visoki sezoni vplivalo na končni strošek, ki ga imajo ljudje z električno energijo.
Medtem ko vlada, ki ne more posegati v pristojnosti agencije, sistema obračuna omrežnine ne more spremeniti, bo po Golobovih besedah poskrbela, da se učinki nove metodologije v zimskem obdobju za gospodinjstva ‘ne bodo poznali v evrih, ampak le na papirju’. Kot je dejal, bodo namreč porabniki na položnicah lahko videli, kako višji bi bil strošek omrežnine v zimski sezoni, ne da bi ta dvig morali tudi plačati.
Vlada je zato spremenila regulacijo cen električne energije za gospodinjstva ter jo podaljšala, tako da bodo novi pogoji veljali za obdobje od začetka novembra letos do konca februarja 2025, kar se pokriva z zimsko sezono pri omrežnini.
Po novem bo regulirana cena za 100 odstotkov porabljene elektrike, medtem ko je trenutno za 90 odstotkov. Pri tem bo enotna zamejena cena znižana s sedanjih 98 evrov na 77 evrov na megavatno uro (MWh), je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Poleg tega se prispevek za obnovljive vire energije (OVE) ne bo spet uvedel 1. januarja, kot je bilo predvidoma, ampak 1. marca. Zaradi blaženja visokih cen električne energije je sicer vlada plačevanje prispevka za gospodinjstva začasno ukinila junija 2022.
Kaj to pomeni za povprečnega gospodinjskega odjemalca
Za povprečnega gospodinjskega odjemalca bo tako končni račun po ocenah ministrstva za okolje, podnebje in energijo znašal 69,5 evra. Brez ukrepa bi bil končni račun za električno energijo za november za 34 odstotkov višji kot prejšnji mesec. Zaradi sprejetega ukrepa vlade pa bo višji za 15 odstotkov in bo tako skoraj enak kot pred spremembo načina obračunavanja omrežnine.
Do konca februarja bo tudi podaljšana uredba o nadomestilih dobaviteljem elektrike za kritje razlike med tržno in regulirano ceno, je dejal minister.
Golob je povedal, da je koalicija izkazala enotnost. To je napovedal tudi za sejo odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je sklicana za ponedeljek in na kateri bo koalicija po Golobovih besedah podprla vse sklepe in pomagala pri njihovi izvršitvi z namenom, da se neupravičena povišanja ne prelijejo na položnice ljudi.
Koalicija predlaga, da odbor Agencijo za energijo pozove, da do nadaljnjega zamrzne izvajanje novega sistema obračuna omrežnine, dokler ne zagotovi natančne analize vplivov sprememb na gospodarstvo, gospodinjstva in širše socialno stanje državljanov.
Interventni zakon naj bi začel veljati s 1. januarjem 2025
Minister za gospodarstvo in predsednik SD Matjaž Han je povedal, da so se dogovorili, da bodo gospodarstvu medtem zaradi višjih cen elektrike pomagali z interventnim zakonom. Ta bi začel veljati s 1. januarjem 2025. O vsebini zakonskih rešitev minister ni želel govoriti, bodo pa šli gospodarstvu, s katerim da so se v zadnjih mesecih veliko pogovarjali, na roko.
Premier je medtem spričo kritik o poznem političnem razburjenju zaradi omrežnin in ukrepanju vlade povedal, da je bilo pristojno ministrstvo večkrat v stiku z Agencijo za energijo in da je tudi DZ večkrat naslovil pozive na agencijo, ki pa niso bili upoštevani.
Vlada je zdaj zato posegla s podaljšanjem in spremembo regulacije cen elektrike, v pristojnost neodvisnega regulatorja pa lahko poseže samo DZ. Na ponedeljkovi seji odbora bodo po Golobovi oceni skozi razpravo prišli do sklepa, ali je interventna zakonodaja nujna ali bo agencija vendarle prisluhnila argumentom javnosti in stroke.
Na opazko, če izražene kritike na račun ravnanja agencije pomenijo tudi nezaupnico njenemu vodstvu, je premier poudaril, da vlada glede tega nima pristojnosti in da o tem ne razmišlja. Moramo zavarovati interes ljudi in za v prihodnje najti pravične, smiselne ter ljudem jasne rešitve, je bil jasen. »Ko bomo vse to rešili, so vse ostalo le špekulacije,« je dodal.
Metodologija obračunavanja omrežnine je po njegovem prepričanju škodljiva in zastarela glede na razvoj na področju energetike. Kot pravi Golob, temelji na času pred covidno in energetsko krizo in ne upošteva razvoja tehnologij. Treba jo je posodobiti, da bo ustrezala potrebam današnjega časa, je zatrdil. Golob verjame, da bo agencija končno prisluhnila pozivom javnosti in stroke, sicer bo v njene pristojnosti, kot je dejal, posegla interventna zakonodaja.
Kot primer za neustreznost sistema je navedel, da npr. tudi poleti visoko omrežninsko tarifo uvaja sedi dneva, ko je sicer proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn največja in so na trgu viški elektrike. Obenem pa ljudi navaja k porabi elektrike ponoči, ko ni sonca. To je bila sicer v razpravah pred dokončno uvedbo novega sistema kritika na strani trgovcev z elektriko, natančneje največjega med njimi Gen-I.
Ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko je izrazila zadovoljstvo, da so na ravni koalicije našli rešitve, da ljudi ne bi pahnili v energetsko revščino ter da bodo skupaj z interventnim zakonom preprečili nesorazmerno in nepravično rast cen elektrike.
Čeprav vlada nima pristojnosti nad delovanjem agencije, je Vrečko podčrtala, da bi morala agencija kot javni organ pripraviti jasne, razumljive in pregledne ukrepe. V tem primeru po njenih besedah ni bilo tako.
Urednik portala MojPrihranek