Predlagana pokojninska novela, ki je trenutno v javni obravnavi, prinaša pomembne spremembe, ki bodo vplivale na izračun pokojnin in upokojitveno starost. Ključna sprememba, ki jo izpostavljajo strokovnjaki, je podaljšanje obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove, kar lahko povzroči nižje izračunane pokojnine.
Podaljšanje obračunskega obdobja in vpliv na pokojninsko osnovo
Po novem bi se pokojninska osnova izračunavala na podlagi najugodnejših 40 let pokojninske dobe, pri čemer bi se pet najmanj ugodnih let izločilo. To pomeni, da bodo upokojenci, ki so na začetku kariere prejemali nižje dohodke, lahko soočeni z nižjimi pokojninami. Profesor Grega Strban s Pravne fakultete v Ljubljani opozarja, da je ta sprememba sicer logična, saj povečuje sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejeto pokojnino, a hkrati pomeni zmanjševanje pokojninske osnove.
V zadnjih desetletjih se je obdobje za izračun pokojninske osnove že večkrat podaljšalo, in sicer z desetih na 18, nato na 24 in kasneje na 35 let. To lahko še posebej prizadene osebe, ki so imele prekinjeno kariero ali so delale s skrajšanim delovnim časom, kar je pogosto primer pri ženskem delu populacije.
Višja upokojitvena starost zaradi daljše življenjske dobe
Predlog predvideva tudi postopno zviševanje upokojitvene starosti, kar je v skladu s podaljševanjem življenjske dobe in zmožnostmi starejših za delo. Profesor Strban meni, da je prav, da se upokojitvena starost viša, saj živimo dlje in smo dlje sposobni za delo. Prav tako se mu zdi pomembno, da se tisti z daljšo pokojninsko dobo lahko upokojijo prej kot tisti s krajšo.
Enake možnosti za moške in ženske pri upokojevanju
Ena izmed bolj kontroverznih točk reforme je vprašanje enakih možnosti za moške in ženske pri določanju upokojitvene starosti. Strban meni, da bi bilo bolje, da se starostna meja za upokojitev zniža enako za oba spola, vendar pa bi bilo bolj smiselno, da se žnske razbremenijo v času skrbi za otroke in ne šele pri upokojitvi.
Spremembe pri usklajevanju pokojnin
Pomembna novost je tudi predlagan način usklajevanja pokojnin. Po novem bi se čedalje bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin in čedalje manj rast plač. To pomeni, da bodo pokojnine bolj stabilne glede na inflacijo, vendar se oddaljujejo od rasti povprečnih plač, kar bi lahko zmanjšalo kupno moč upokojencev v prihodnosti. Strban opozarja, da takšen način usklajevanja bolj spominja na socialne pomoči kot na zaslužene pokojnine.
Ali bodo upokojenci na slabšem?
Kljub napovedanemu višanju odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove s 63,5 na 70 odstotkov, strokovnjaki opozarjajo, da to morda ne bo v celoti nadomestilo nižjih pokojnin zaradi daljšega obračunskega obdobja. Hkrati ostaja odprto vprašanje, ali bo napovedana uvedba božičnice zadostovala za izboljšanje socialnega položaja upokojencev.
Pokojninska reforma je torej nujna zaradi demografskih sprememb in daljše življenjske dobe, vendar prinaša izzive, ki bodo vplivali na višino pokojnin in socialno varnost prihodnjih upokojencev. V prihodnjih mesecih bo ključno spremljati odziv javnosti in morebitne prilagoditve predloga.
Novinar
