Gospodinjstva naj bi si letos lahko privoščila več kot leto prej, kažejo podatki, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Kot pišejo, so bile stanovanjske razmere gospodinjstev v 2020 sicer približno enake kot v 2019. Nepričakovane izdatke in enotedenske letne počitnice pa bi si lahko privoščilo več gospodinjstev kot v letu prej.
Kakšne so bile stanovanjske razmere gospodinjstev v 2020?
Kar 78 % gospodinjstev je v letu 2020 izrazilo, da je njihovo stanovanje v dobrem stanju. Niso zaznali težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali trhlih tal (odstotek takih je bil za odstotno točko manjši kot v letu prej). Med ostalimi je največ gospodinjstvom težave povzročala vlaga – 15 %. Težave naj bi imeli predvsem z vlažnimi stenami ali vlažnimi temelji.
Več kot polovica (57 %) gospodinjstev, ki so bila resno materialno prikrajšana, je poročalo o težavah s stanovanjem, med gospodinjstvi, ki pa niso bila resno materialno prikrajšana, jih je imelo težave s stanovanjem približno ena petina.
Na kakovost bivanja vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer onesnaženost okolja, hrup in pojavi kriminala ali vandalizma v bivalnem okolju.
Gospodinjstva, ki živijo v gosto poseljenih območjih, so se v večjem odstotku srečevala s težavami zaradi onesnaženega okolja, hrupa in pojavov kriminala kot gospodinjstva v redko poseljenih območjih.
Stanovanjski stroški težko breme
Za 27 % gospodinjstev so bili stanovanjski stroški v letu 2020 (po njihovi oceni) težko breme, kar je bilo za 5 odstotnih točk manj kot v letu 2019. Za 14 % gospodinjstev pa stanovanjski stroški sploh niso bili breme, kar je bilo za 1 odstotno točko manj kot v letu 2019. V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2020 je zaradi finančne stiske vsaj enkrat poravnalo stanovanjske stroške z zamudo 9 % gospodinjstev. Delež takih gospodinjstev je bil za 2 odstotni točki nižji kot v preteklem letu. Če primerjamo podatke po različnih tipih gospodinjstev, vidimo, da je bil delež gospodinjstev, ki so zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, najvišji pri enostarševskih gospodinjstvih (22 % takih gospodinjstev), najnižji pa pri gospodinjstvih z dvema odraslima osebama brez vzdrževanih otrok (7 %).
Pomemben vidik kakovosti bivanja je tudi to, kako ljudje subjektivno dojemajo svoj finančni položaj. Odstotek gospodinjstev, ki so ocenila, da so s svojimi dohodki mesec preživela brez težav (lahko oz. zelo lahko), se je v 2020 glede na leto 2019 povečal za dve odstotni točki (na 20 %). Delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki težko oz. zelo težko preživela mesec, pa je bil v 2020 enak kot v 2019 (20 %).
Med gospodinjstvi, ki so živela z dohodki, višjimi od praga tveganja revščine (oz. nad tem pragom), je bilo takih, ki so mesec preživela brez težav, 23 %, kar je bilo za 3 odstotne točke več kot v 2019. Med onimi, ki so živela z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine (oz. pod tem pragom), pa je 9 % gospodinjstev mesec preživelo brez težav, kar je bil približno enak delež kot pred letom dni. Delež gospodinjstev, ki so živela pod pragom tveganja revščine in so izjavila, da so se s težavami prebila skozi mesec, je bil v 2020 (46 %) približno enak kot v 2019 (47 %).
Od gospodinjstev, ki so v 2020 živela v najemniških stanovanjih, jih je 37 % izjavilo, da so mesec preživela zelo težko ali težko, medtem ko je bilo med lastniki stanovanj takih gospodinjstev 18 %, kar je bilo približno toliko kot pred letom dni.
Delež gospodinjstev, ki so brez težav preživela mesec, je bil največji v gorenjski (30 %), najmanjši pa v pomurski statistični regiji (11 %).
Nepričakovane izdatke v višini 650 EUR bi si v letu 2020 lahko privoščilo 66 % gospodinjstev. Med gospodinjstvi, ki so mesec sicer preživela težko oz. zelo težko, je bilo takih, ki bi si vseeno lahko privoščila nepričakovane izdatke v višini 650 EUR, 17 %. Med gospodinjstvi, ki so mesec preživela lahko oz. zelo lahko, je bilo takih 94 %.
Splošno zadovoljstvo z življenjem v 2020
Splošno zadovoljstvo z življenjem so v 2020 ocenili z najvišjo povprečno oceno (na lestvici od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen) prebivalci gorenjske, jugovzhodne Slovenije in goriške statistične regije (stari 16 ali več let): 7,6. To je bilo za 0,2 vrednosti ocene več od slovenskega povprečja (7,4); ta je bila za 0,1 vrednosti ocene nižja kot v letu prej (7,5). Z najnižjo oceno so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili prebivalci koroške statistične regije (6,8).
Delež resno materialno prikrajšanih oseb (med osebami, starimi 16 ali več let) je bil največji v koroški (5,8 %), najmanjši pa v posavski statistični regiji (0,8 %). Stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem je bila v koroški statistični regiji za 0,4 vrednosti ocene nižja kot v posavski (7,2). Vendar pa stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem v posavski regiji, čeprav je ta izkazovala najnižjo stopnjo resne materialne prikrajšanosti, ni bila med najvišjimi. To pomeni, da ocena zadovoljstva z življenjem ni povezana samo s finančnimi in materialnimi vidiki, temveč da ljudje zadovoljstvo z življenjem dojemajo širše, predvsem v povezavi z zdravjem, družino, prijatelji, socialnimi mrežami, konjički, prostim časom ipd.
Podatki kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem najbolj vpliva zdravstveno stanje oseb. Tisti, ki so svoje zdravstveno stanje v 2020 ocenili kot zelo dobro (23 % oseb, starih 16 let ali več), so bili tudi med tistimi, ki so bili najbolj zadovoljni s svojim življenjem na splošno (povprečna samoocena 8,4).
Manjši znesek denarja, ki ga je oseba v 2020 skoraj vsak teden porabila zase
Skoraj vsak teden v 2020 si je manjši znesek denarja za kakšno malenkost zase privoščilo 89 % oseb, starih 16 let ali več, kar je za odstotno točko manj kot v 2019. Približno 5 % oseb si tega ni moglo privoščiti iz finančnih razlogov, približno 5 % oseb pa iz drugih razlogov. V večjem odstotku so si manjši znesek denarja zase privoščili mlajši, študenti/dijaki, zaposleni, bolje izobraženi in tisti z boljšim finančnim stanjem.
Urednica portala MojPrihranek.si
