Evropska politika pri doseganju uporabe obnovljivih virov energije do leta 2030 je zastavljena. Vsaka država članica ima namreč cilj zastavljen med 10 in 49 odstotki, odvisno od naravnih potencialov. Pa vendar, med tem ko je 11 držav v EU že preseglo svoje cilje, druge države močno zaostajajo glede na statistične podatke Eurostata.
Skandinavske države so vodilne pri doseganju zastavljenih ciljev. Švedska, Finska in Danska, po podatkih Mednarodne agencije za energijo od leta 2012, pridobijo že skoraj polovico polovica celotne porabljene energije iz obnovljivih virov. Na Švedskem je to seveda posledica nravnih danosti, saj lahko z hidroelektrarnami pokrije več kot 40 odstotkov potreb po električni energiji v državi, ogrevajo pa se predvsem z biogorivi. Danska je majhna dežela, ki je bila dolgo odvisna od uvoza energije. Po treh desetletjih intenzivnih investiciji pa pridobiva 43 odstotkov svoje električne energije iz vetrne energije.
Leta 2017 je Francija dosegla 16,3 odstotka porabe energije iz obnovljivih virov. Les in vodna energija sta glavna vira zelene energije, drugi vir pa biogoriva. Francija že dolgo daje prednost naložbam v jedrsko energijo, iz katere dobi več kot 70 odstotkov električne energije. Njihova vlada se je sicer zavezal, da bo do leta 2035 zaprla 14 jedrskih reaktorjev, vendar na vidiku še ni ustrezne rešitve, s katero bodo nadomestili razliko.
V Nemčiji je obnovljiva energija, ki se proizvaja predvsem iz vetrne in sončne energije, leta 2017 dosegla le 15,5 odstotka. Cilj za leto 2020 je 18 odstotkov. Premog ostaja temelj njene energetske politike, delno tudi zaradi odločitve vlade iz leta 2011, da do leta 2022 zapre vse jedrske elektrarne. Nemčija je sicer ena od vodilnih držav v proizvodnji obnovljivih tehnologij, kot so npr. vetrnice, pa vendar premog predstavlja kar 37 odstotkov proizvodnje električne energije.
Luksemburg in Nizozemska sta državi EU z najnižjim deležem pridobljene energije iz obnovljivih virov in sta dosegli le 6,4 oz. 6,6 odstotka. Kljub naložbam v vetrne elektrarne na morju je Nizozemska najbolj oddaljena od svojih ciljev. Vendar pa je del države, ki leži pod morsko gladino, še posebej izpostavljen posledicam podnebnih sprememb.
Slovenija je v letu 2017 dosegla 21,5 odstotka deleža iz obnovljivih virov. Za izpolnitev zastavljenega cilja do leta 2020, ko naj bi pridobivala 25 odstotni delež energije iz obnovljivih virov, bi bilo potrebno povečati obnovljive vire za več kot 2 TWh, zato obstaja verjetnost, da tega cilja v zastavljenem roku ne bomo dosegli.
