Evropska komisija je objavila najnovejšo oceno stanja narave v Evropski uniji. Pri tem se osredotoča predvsem na najbolj ranljive vrste in habitate v Evropi, ki so tudi zavarovani z zakonodajo. Rezultati žal kažejo na slabšanje njihovega položaja. Do tega prihaja predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva, urbanizacije, netrajnostnih gozdarskih dejavnosti in sprememb v sladkovodnih habitatih.
Svoj učinek seveda puščajo tudi podnebne spremembe in onesnaževanje zraka, vode in tal. To poslabšanje stanja se mora ustrezno obravnavati, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do nepopravljivih sprememb. Poročilo namreč opozarja, da je treba ukrepati, če želimo zagotoviti evropsko biotsko raznovrstnost. To je namreč predvideno v novi strategiji EU za biotsko raznovrstnost.
Ocena poročila kaže, da se je stanje zavarovanih vrst in habitatov poslabšalo. Zmanjšuje se število ptic, povezanih s kmetijstvom, slab je tudi delež ohranjenosti pri sladkovodnih ribah. Le 15 % habitatov je v dobrem stanju. Dobro priložnost predstavlja obnova šotišč in drugih mokrišč, saj imajo ta območja številne koristi za naravo.
Vseeno pa ni vse tako slabo, saj poročilo hkrati kaže, da ciljno usmerjeni ohranitveni ukrepi delujejo. Populacije južnoevropskega risa, gozdnega severnega jelena in vidre se obnavljajo. Žal pa je celotna slika vseeno neugodna. Kar 81 % zavarovanih habitatov v EU je namreč v slabem stanju.
Kaj moramo storiti, da se bo stanje izboljšalo? Rešitev se skriva v spremembah načina proizvodnje in uživanja hrane, upravljanja in uporabe gozdov ter gradnje mest. Poskrbeti moramo za obnovo narave in se boriti proti podnebnemu segrevanju. Zgolj tako bomo lahko zagotovili biotsko raznovrstnost in izboljšano stanje v habitatih, kar pa se posledično čuti na našem zdravju.
Novinar
