Kar 95 prijav mišje mrzlice je doslej prejel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Največ, 56 okuženih, je z območja ljubljanske zdravstvene regije. Med drugim je zbolelo tudi gozdnih delavcev. Na NIJZ so na mišjo mrzlico letos začeli opozarjati že sredi aprila, hkrati pa pozivajo vse k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic.
Povečana populacija miši naj bi bila sicer posledica lanskega bogatega obroda bukve.
Kaj je mišja mrzlica
Mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS) je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi, imenovani hantavirusi. Pojavlja se pri nas zlasti na Dolenjskem in v Prekmurju. Prenašajo jo predvsem glodavci (miši, podgane, voluharji), ljudje pa smo v resnici le naključen gostitelj virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina). S temi izločki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.
Bodite pozorni pri naslednjih dejavnostih
Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko – poletnih in jesenskih mesecih, povezana pa je običajno z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi – taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev (pospravljanje podstrešij, kleti). Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.
Simptomi in znaki
Na NIJZ opozarjajo, da je treba v primeru mišje mrzlice čim prej ukrepati, saj je bolezen nevarna. Ob slabem počutju je treba zato biti pozoren na morebitne simptome mišje mrzlice, saj mnogi napačno sklepajo, da gre za koronavirus.
Inkubacijska doba (od okužbe do nastanka znakov bolezni) je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev.
Simptomi in znaki bolezni
Bolezen poteka v več fazah, znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil.
V prvi fazi, ki traja nekaj dni: visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.
V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah.
Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je 5 do 15%.
Zdravljenje
Pojav povečanega izločanja seča (poliurija) oznanja obdobje okrevanja, ki lahko traja več tednov ali mesecev. Zdravljenje je simptomatsko in podporno, cepiva zaenkrat ni. Paziti je treba na zadosten vnos tekočine.
Imunost
Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico se razvije doživljenjska zaščitna imunost. Ponovne okužbe niso opisane. Virus se s človeka na človeka ne prenaša.
Preprečevanje okužb je mogoče z deratizacijo, saj se hantavirus, ki povzroča mišjo mrzlico, prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev. Pomembna je tudi splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov: umivanje rok po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi, je nuja.
Z varnim odstranjevanjem odpadkov hrane iz doma poskrbimo, da miši in podgan ne vabimo v svoj dom. Koristno je mokro čiščenje talnih in drugih površin.
Pri zadrževanju v naravi hrane in pijače ne odlagamo na tla in prav tako ne pijemo vode iz izvirov v narav. Razkuževanje rok je smotrno. Pri delu v naravi (recimo pri sečnji) uporabljamo zaščitno masko in rokavice.
Urednica portala MojPrihranek.si
