Umetna inteligenca (AI) se hitro razvija in spreminja mnoge vidike sodobnega življenja. Nekateri strokovnjaki skrbi, da bi jo lahko zlorabili za slabe namene in da bi lahko ogrozila delovna mesta.
Umetna inteligenca omogoča računalniku, da deluje in odgovarja skoraj kot človek. Računalniki lahko prejmejo ogromne količine informacij in se naučijo v njih prepoznavati vzorce, da lahko napovedujejo, rešujejo težave in se celo učijo iz lastnih napak. Poleg podatkov se umetna inteligenca (UI) zanaša tudi na algoritme – sezname pravil, ki jih je treba slediti v pravilnem zaporedju, da se opravi naloga. Takšna tehnologija se skriva za glasovno vodenima virtualnima pomočnikoma Siri in Alexa. Omogoča Spotifyju in YouTubu da predlagata, kaj bi želeli predvajati naslednje, ter pomaga Facebooku in Twitterju pri odločanju, katere objave na družbenih omrežjih prikazati uporabnikom. AI tudi omogoča Amazonu analiziranje nakupnih navad strank za priporočanje prihodnjih nakupov, podjetje pa to tehnologijo uporabljajo za boj proti lažnim ocenam izdelkov.
Chat GPT in Snapchat My AI
Dve močni aplikaciji, ki temeljita na umetni inteligenci in sta v zadnjih mesecih zelo prepoznavni, sta ChatGPT in Snapchat My AI. To sta primera t. i. “generativne” umetne inteligence. Ta tehnologija uporablja vzorce in strukture, ki jih prepozna v ogromnih količinah izvornih podatkov, da ustvarja novo in izvirno vsebino, ki se zdi kot, da jo je ustvaril človek.
AI je povezan s programom, imenovanim pogovorni robot (chatbot), ki “govori” s človeškimi uporabniki prek besedila. Aplikacije lahko odgovarjajo na vprašanja, pripovedujejo zgodbe in pišejo računalniško kodo. Vendar pa oba programa včasih ustvarita napačne odgovore za uporabnike in lahko reproducirata pristranskost, ki je prisotna v izvornem gradivu.
Česa se bojijo kritiki?
Zaradi pomanjkanja pravil, ki bi trenutno urejala uporabo umetne inteligence, so strokovnjaki opozorili, da bi njena hitra rast lahko bila nevarna. Nekateri so celo izjavili, da bi morali zaustaviti raziskave na področju AI.
Maja letos je Geoffrey Hinton, široko priznan kot eden od pionirjev umetne inteligence, zapustil svoje delovno mesto pri Googlu in opozoril, da bi lahko pogovorni roboti UI kmalu postali inteligentnejši od ljudi. Kasneje istega meseca je ameriški Center za varnost AI objavil izjavo, podprto s strani deseterice vodilnih strokovnjakov s področja tehnologije. Trdijo, da bi AI lahko bil uporabljen za ustvarjanje dezinformacij, ki bi lahko destabilizirale družbo. V najslabšem primeru pravijo, da bi lahko stroji postali tako inteligentni, da bi prevzeli nadzor in pripeljali do izumrtja človeštva.
Glavna tehnološka predstavnica EU, Margrethe Vestager, je za BBC izjavila, da je večja skrb glede umetne inteligence njen potencial za povečanje pristranskosti ali diskriminacije. Zlasti jo skrbi vloga, ki jo lahko AI igra pri odločanju, ki vpliva na življenja ljudi, na primer prijave za posojila. Dodaja, da “zagotovo obstaja tveganje”, da bi AI lahko bil uporabljen za vplivanje na volitve.
Kateri poklici lahko izumrejo?
AI ima potencial, da revolucionira trg dela, vendar se postavljajo vprašanja, katere vloge bi lahko nadomestil. Nedavno poročilo investicijske banke Goldman Sachs je predlagalo, da bi lahko AI nadomestil okoli 300 milijonov delovnih mest po vsem svetu, saj se določene naloge in delovne funkcije avtomatizirajo. To ustreza četrtini vsega dela, ki ga trenutno opravljajo ljudje v ZDA in Evropi. Poročilo je izpostavilo več panog in vlog, ki bi jih to lahko prizadelo, vključno z administrativnimi delovnimi mesti, pravnim delom, arhitekturo in upravljanjem.
Vendar pa je tudi prepoznalo ogromen potencialne koristi za mnoge sektorje in napovedalo, da bi lahko AI privedel do 7-odstotnega povečanja globalnega BDP. Nekatera področja medicine in znanosti že izkoriščajo UI, saj zdravniki uporabljajo to tehnologijo za pomoč pri odkrivanju raka dojk, znanstveniki pa jo uporabljajo za razvoj novih antibiotikov.
Novinar
