Slovenija zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnosti in podnebnih razmer spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. Na območju jugozahodnega, osrednjega in severnega dela države ter na Štajerskem in v Pomurju nastane na leto tudi več kot 40 neviht. Pojavljajo se predvsem v topli polovici leta. Še posebno letos pa je ob že tako mokrem poletju močno povečana inteziteta neviht s pojavom strele.
Poleg nevarnosti neposrednega udara strele, ki nam preti na prostem (v Sloveniji vsako leto obravnavajo od ena do štiri poškodovane osebe zaradi strele), pa vsakemu gospodinjstvu preti tudi udar strele v objekt. Poleg poškodb naprav, ki so priključena na električno omrežje, so v hujših primerih možne tudi poškodbe električe napeljave ali celo požar. Ob udaru se električni tok prenese v hišo na tri načine:
- z neposrednim udarom,
- preko žic ali vodovodne napeljave in
- preko tal.
Električni tok vedno išče najkrajšo pot do zemlje, zato so strelovodi učinkovite naprave za preprečevanje škode na objektih, vendar lahko kljub temu pride do preobremenitve omrežja in s tem do poškodb električnih naprav, zaradi udara v sosednji objekt ali kakšno drugo napravo, s katero smo povezani. Tok lahko namreč potuje po električni in vodovodni napeljavi, telefonskih linijah, radijskih in televizijskih antenah, ter napeljavah, po kovinskih žicah ali mrežah v betonskih stenah in tudi po tleh. Zato je primerno, da upoštevamo doloečena navodila ob nevihi s strelami.
- V kolikor nismo prepričani v strelovodno zaščito lastnega objekta, izklopimo vse električne naprave, ki jih nujno ne potrebujemo. Izkopimo jih z vseh omrežji, tudi kabelskih, internetnih in antenskih. To storimo preventivno tudi če imamo na objektu nameščen strelovod, kajti povečanje napestosti je možno skozi mnogo “poti” na katere mogoče nismo pomislili.
- Pomislimo tudi na “vozlišča” na katera je ponavadi priklopljenih več naprav. Tipično takšno vozlišče je mrežni usmerjevalnik (router), na katerega je lahko priklopljenih več naprav, te pa so priklopljene še na nadaljne vire ali omrežja. Kot že rečeno je vstop strele možen skozi več poti, vendar se zaradi takšne “omreženosti” lažje razširi in tako poškoduje vse priklopljene naprave.
- Na trgu obstaja množica razdelilnih naprav, ki jamčijo zaščito pred direktnim udarom ali celo zagotavljajo povračilo škode za naprave, vendar vse velja le pod določenimi pogoji, saj so te naprave zadnji člen v verigi – fina zaščita. 100% namreč delujejo šele ob celoviti notranji zaščiti omrežja. Sistem notranje zaščite pred visokimi napetostmi obsega grobo zaščito, srednjo zaščito in fino zaščito. Tehnično gledano gre pri grobi in srednji zaščiti za majhne aparate, ki jih brez večjih stroškov priključijo na glavni ali etažni razdelilnik električnega toka. Šele dodatno, fino zaščito občutljivih elektronskih aparatov, ki so priključeni na dve ali več neodvisnih omrežij (220 voltov in podatkovna ali antenska mreža), pa dosežemo z zaščito z adapterji pred visoko napetostjo, ki jih namestimo med porabnikom (aparatom) in vtičnico (namestimo jih v normalno vtičnico in nanjo priključimo aparat). Pri tovrstni zaščiti med nevihto aparatov ne izključimo iz električnega omrežja.
- Zunanja zaščita so navadno strelovodi in obvodi na drugih kovinskih linijah, ki prestrežejo tok strele na strehi in ga usmerijo v zemljo. V streli je tok z močjo več kot 100.000 amperov pri temperaturi do 30.000 stopinj Celzija. Naprava deluje po načelu Faradayeve kletke: električni tok teče samo po zunanji površini kovinske kletke, v notranjosti pa električno polje ne nastane. Vendar moramo na takšno zaščito misliti prej, saj gre za sestavni del objekta. Zunanja in notranja zaščita morata biti usklajeni in dobro izvedeni, sicer zaščita ni popolna.
Za lastno zašito pa upoštevajmo ta navodila:
- umaknimo se stran od oken in zunanjih vrat.
- ne uporabljajmo stacionarnega telefona.
- ne ležimo na betonskih tleh, saj je udar možen tudi skozi kovinsko armaturo v kleteh.
- ne umivajmo posode, prav tako se ne kopamo ali tuširamo.
