Za umivanje, ki je osnova osebne higiene potrebujemo toplo vodo. Za pripravo tople vode pa potrebujemo toploto. Večinoma si ljudje toplo vodo pripravljamo v t. i. bojlerjih. Ti se lahko ogrevajo z električno energijo ali pa so posredno ogrevani preko centralnega sistema ogrevanja. Možna pa je tudi kombinacija obeh virov toplote.
Kako velik zalogovnik vode potrebujemo je odvisno od števila ljudi v gospodinjstvu. V povprečju porabi oseba 70 litrov tople sanitarne vode na dan. Seveda pa je poraba tople vode odvisna predvsem od navad in tudi potreb posameznika.
Topla voda se lahko pripravlja centralno ali pa lokalno. Želeno je, da se pripravlja čim bližje porabi torej iztočnim armaturam. Zaradi tega je lokalna priprava smiselna, vendar pa v sodobnem času, ko se poraba povečuje in je razpršena, smiselno razmišljati tudi o centralni pripravi tople sanitarne vode v kotlovnici s sodobno napravo.
Predvsem v stanovanjih je še vedno nameščenih veliko lokalnih naprav – električnih grelnikov za pripravo tople sanitarne vode. Takšni starejši električni grelniki so velikosti 80 ali 100 litrov. Delujejo, tako da se z električnim grelcem, običajno moči 2 kW, direktno ogreva vodo v grelniku vode. Za dve osebi znaša letni strošek za pripravo tople vode direktno z električno energijo približno 280 evrov.
Poraba energije je s takšni načinom priprave tople vode velika, predvsem pa se pri tem porablja neposredno električna energija, katere proizvodnja nima zanemarljivih vplivov na okolje.
Alternative
Če je obstoječi električni grelnik v stanovanjih že dotrajan in razmišljate o zamenjavi, je smiselno preučiti ponudbo na trgu in poiskati ustrezno alternativo. Sedaj so na voljo tudi stenske toplotne črpalke, ki so primerljivih volumnov. Sama vgradnja pa ni zahtevnejša, potrebno je le izdelati dodaten dovod oz. odvod zraka za toplotno črpalko.
Toplotne črpalke za ogrevanje tople sanitarne vode v večji meri izkoriščajo toploto iz okolice. Ob enaki nazivni moči gretja, to je 2 kW, bo približno 2/3 toplote pridobila iz okolice in le 1/3 energije odvzela iz električnega omrežja. Pri zamenjavi klasičnega grelnika s toplotno črpalko se običajno volumen zalogovnika poveča, to pa zato, ker toplotna črpalka vodo segreva na nižjo temperaturo (približno 55 °C) v primerjavi z električnim grelnikom. Toplotne črpalke manjših volumnov pa imajo običajno vgrajen dodaten električni grelec, ki se vklopi, ko je potreba večja, s tem pa njena učinkovitost tudi nekoliko pade.
Ekonomika
Na trgu je več ponudnikov tovrstnih toplotnih črpalk. Cena toplotne črpalke za gospodinjstvo se giblje okrog 1.000 evrov in je sicer res nekajkrat dražja kot klasični električni grelnik vode. Vendar pa lahko z njo lahko prihranimo približno 200 evrov na leto ob povprečni porabi tople vode. Torej bi se nam razlika v ceni glede na navaden električni grelnik, t. i. bojler, povrnila že v 4 letih.
