Že pred leti je Evropska Unija z regulativo 244/2009 sprejela, da se postopoma ukine uporabo energijsko neučinkovitih klasičnih žarnic. Te sedaj zamenjujejo bolj učinkovite halogenske, fluorescentne in LED sijalke.
Dnevna svetloba
Preden sploh pomislite na električno razsvetljavo, poskrbite da maksimalno izkoristite naravno sončno svetlobo. Dnevna svetloba ponuja bolj zdravo notranjo klimo, višje udobje oči in lepši izgled notranjosti. Vsekakor pa ne moremo prezreti še prihranka energije in vpliva na okolje.
Sobe naj bodo opremljene tako, da prepuščajo dnevno svetlobo. Aktivnosti, ki potrebujejo dnevno svetlobo, naj bodo postavljeni blizu oken.
- Pohištvo in druge ovire naj ne omejujejo prehoda dnevne svetlobe. Tudi zavese omejujejo svetlobo.
- Pobarvajte stene in strop z visoko odbojnimi barvami, ki bodo bolje izkoristile dnevno kot tudi umetno svetlobo. Svetle barve lahko odbijejo do 80 % svetlobe, medtem ko lahko temne barve odbijejo le manj kot 10 %.
- Umazanija na stelih lahko zmanjša svetlobo tudi 10 % na navpičnih oknih in še več na strešnih oknih.
Umetna svetloba
Umetna svetloba rabi veliko količino energije. Prihranite lahko s premišljeno uporabo umetne razsvetljave. Luči naj bodo ugasnjene dokler je dovolj dnevne svetlobe. Razsvetljava pa naj bo čim bolj učinkovita.
Nivo umetne svetlobe naj bo na najnižjem sprejemljivem nivoju. Manj zahtevna kot je naloga, manj svetlobe boste potrebovali zanjo. Dnevne sobe in kuhinje v povprečju potrebujejo enkrat več svetlobe kot hodniki. Študijske in delovne sobe potrebujejo še več svetlobe. Ko se začnemo starati, potrebujemo več svetlobe za opravljanje zahtevnih nalog. Večje število nepovezanih svetil omogoča večji nivo nastavitev svetlobe za posamezne aktivnosti.
Uporabite namizne in bralne svetilke za močno koncentrirano svetlobo. Miza postavljena ob oknu bo potrebovala manj umetne svetlobe, kot tista, ki je postavljena stran od okna.
