Človek ne občuti toplotnega toka, ki zaradi temperaturne razlike prehaja iz njega na okolico in stene ali obratno. Zaradi tega, tudi ne moremo natančno oceniti temperature okolice.
Človek oddaja toploto v okolico s prevodom toplote, konvekcijo, sevanjem ter dihanjem in potenjem. Razdelitev je približno sledeča, če upoštevamo temperaturo zraka 20 °C:
- sevanje – 49 %.
- konvekcija – 21 %.
- dihanje – 23 %,
- prevod – 7 %.
Velik vpliv na občutek ugodja ima sevanje, saj se največji del toplote izmenja s sevanjem, kar je odvisno od površinske temperature telesa in temperature okoliških sten. Če stojimo med stenama različnih temperatur, čutimo to razliko, ki jo imenujemo asimetrija sevanja. Če je razlika večja od 5 do 7 °C, občutimo to kot neugodje. To je tudi vzrok, zakaj naj bodo temperature sten čim bolj izenačene. Največji problem pri tem predstavljajo zunanje stene, predvsem steklene stene – okna, ki imajo vedno nižjo temperaturo. Površinska temperatura stene je odvisna od temperature okoliškega zunanjega zraka in toplotne prehodnosti materiala stene.
To so zato glavni razlogi, da radiatorje postavimo najpogosteje pod okno ali kadar to ni mogoče, na zunanjo steno. S tem preprečimo preveliko razliko površinske temperature med zunanjo steno in notranjimi stenami in tako dosežemo ravnotežje toplotnih tokov.
Oddajanje toplote človekovega telesa v okolico naj bo čim bolj enakomerno na vseh mestih v prostoru. Enostransko ohlajevanje ali ogrevanje človeka znižuje toplotno ugodje v prostoru, zato naj razlika toplotnega toka ne bo večja od 20 – 30 W/m2. Občutek neugodja je posebej velik, če je strop topel, tla pa hladna. Pri tem je pomemben vpliv materiala talne obloge, ki ga opišemo s toplotno vpojnostjo materiala. Vsekakor je ugodneje, če imamo hladnejši strop in tople stene.
