Poslanci državnega zbora so včeraj sprejeli nov energetski zakon, ki v slovenski pravni red prenaša določbe desetih evropskih direktiv, ureja področje trga z energijo ter spodbujanje energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije ter nadzor in regulacijo trga. Zakon postavlja zakonodajne okvire za energetsko politiko. Od 74 navzočih poslancev, je za sprejem zakona glasovalo 44 poslancev, 25 poslancev pa zakona ni podprlo.
Poslanci državnega zbora so včeraj sprejeli nov energetski zakon, ki v slovenski pravni red prenaša določbe desetih evropskih direktiv, ureja področje trga z energijo ter spodbujanje energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije ter nadzor in regulacijo trga. Zakon postavlja zakonodajne okvire za energetsko politiko. Od 74 navzočih poslancev, je za sprejem zakona glasovalo 44 poslancev, 25 poslancev pa zakona ni podprlo.
Nov sistemski zakon na področju energetike (EZ-1) kot eden najobsežnejših v slovenski zgodovini nadomešča obstoječi zakon iz leta 1999, ki je preživet, petkrat noveliran, nepregleden in nepraktičen za uporabo. Nov zakon bo povečal preglednost pravne ureditve in s tem pravno varnost. Je plod dolgotrajnega dela in intenzivnega usklajevanja z vsemi deležniki v procesu. Povratne informacije energetske strokovne javnosti potrjujejo, da je zakon dober, sprejeti amandmaji pa so ga še izboljšali.
Po tretji obravnavi predloga novega energetskega zakona, ki je potekala dne 28. januarja 2014, je državni zbor potrdil tri amandmaje koalicijskih strank. Na včerajšnjem nadaljevanju seje se je glasovalo o vladnem uskladitvenem amandaju in o zakonu v celoti. Od 74 navzočih poslancev, je za sprejem zakona glasovalo 44 poslancev, 25 poslancev pa zakona ni podprlo.
Zakon daje pravno podlago za sprejem nacionalnih strateških dokumentov, ki bodo določali dolgoročne usmeritve na področju rabe in oskrbe z energijo v prihodnosti. Vzpostavlja tudi novo strukturo strateških dokumentov. Osnovni razvoj in dokument bo energetski koncept Slovenije (EKS) s katerim bodo določeni cilji konkurenčne, trajnostno naravnane in zanesljive oskrbe z energijo za naslednjih 20 let in okvirno tudi za naslednjih 40 let. Na podlagi EKS bo pripravljen državni razvojni energetski načrt, ki predstavlja okvirni načrt pomembnejših naložb v energetsko infrastrukturo.
Cilj zakona je skladno z evropsko zakonodajo urediti skupna pravila notranjega trga za elektriko in zemeljskim plinom. Zakon bo bistveno pripomogel h krepitvi konkurence in pravic potrošnikov, hkrati pa pomagal ustvarjati pogoje za večjo zanesljivost oskrbe.
Zaradi zagotavljanja dolgoročne vzdržne podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov, novi zakon daje vladi večja pooblastila pri odločanju o tem, katere tehnologije in v kakšnem obsegu se bodo spodbujale v prihodnje.
Zakon prinaša novosti tudi na področju energetske učinkovitosti. Največ novosti na področju stavbnega sektorja, kjer so zelo veliki potenciali za zmanjšanje porabe energije in stroškov zanjo. Posebej je izpostavljena vodilna vloga javnega sektorja, saj stroški z energijo bremenijo proračun države in lokalnih skupnosti.
Nov zakon na novo ureja tudi področje distribucije toplote, čigar cilj je zagotoviti zanesljivo in varno oskrbo s toploto iz zaključenih omrežij. Upošteva naravni monopol distributerjev, izvajanje distribucije toplote pa ostaja v domeni lokalne skupnosti. Zakon posledično ureja zaščito odjemalcev glede oskrbe in glede določanja cen in pogodbenih obvez.
Za učinkovito delovanje trga z energijo sta potrebna tudi nadzor in regulacija. Te naloge izvaja neodvisni regulator trga z energijo, to je agencija za energijo, zakon pa podrobno določa način delovanja in njene naloge.
EZ-1 na novo ureja tudi področje energetske infrastrukture za nadaljnji razvoj energetskega sektorja so namreč bistvene določbe, ki bodo poenostavile in pospešile umeščanje energetskih objektov v prostor.
Na predstavitvi zakona je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor mag. Bojan Kumer izpostavil, da je ministrstvo z zakonom v največji možni meri poskrbelo za odpravo administrativnih bremen in nepotrebnih upravnih postopkov, kar bo bistveno olajšalo poslovanje podjetjem na trgu z energijo. “Zakon preko okvira za spodbujanje energetske učinkovitosti in uporabo energije iz obnovljivih virov prispeva k nacionalnim ciljem znižanja emisij toplogrednih plinov in spodbujanju zelene gospodarske rasti. Dobro delujoč trg z energijo kot osnovni predpogoj za gospodarsko rast in izhod iz krize bo zagotovil konkurenčne cene energije, kar bo imelo pozitiven vpliv tako na gospodinjstva kot tudi na gospodarstvo.”
