Nizkoenergijska hiša je enostavno povedano hiša, ki naj bi za ogrevanje porabila med 20 in 50 kWh (ali 2 do 5 litrov olja/m2) energije na kvadratni meter ogrevane površine. Po merilih stroke je to zelo ohlapen standard, ki se omejuje zgolj na računsko potrebno toploto za ogrevanje cele hiše, ne upošteva pa drugih kriterijev, ki jih navaja Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES. V njemu najdemo tehnične zahteve za učinkovito rabo energije na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode, razsvetljave, zagotavljanja lastnih obnovljivih virov energije in predpisuje metodologijo za izračun energijskih lastnosti zgradbe.
Dejanska poraba energije v času uporabe nizkoenergijske hiše je odvisna predvsem od vrste in kakovosti uporabljenih materialov, kakovosti izvedbe, projekta in lokacije hiše ter nenazadnje tudi od naših aktivnosti ter vzdrževanja hiše.
V procesu razvoja (ter tudi trženja) sodobnih varčnih hiš, se je izoblikovalo še precej drugih poimenovanj energijske učinkovitosti hiš, od aktivne do pasivne, nič-energijske, pa do različic nizkoenergijske hiše kot je 2- ali 3-litrska hiša pa tudi o zelo dobra nizkoenergijska hiša (poraba okrog 20-25 kWh/m2, kar približno isto kot 2-litrska hiša).
Predpisan standard
V Sloveniji mora vsaka novozgrajena hiša že nekaj časa ustrezati standardu nizkoenergijske hiše, z leti pa se je izkazalo, da zgrajene hiše dosegajo celo boljši standard od minimalnega; večinoma se namreč poraba energije giblje med 30 in 35 kWh/m2. Izboljšujejo se tehnologija in naprave, prihajajo novi materiali pa tudi gradnja hiš je precej bolj kakovostna kot je bila včasih.
Načrtovanje nizkoenergijske hiše
Pri načrtovanju nizkoenergijske hiše mora arhitekt upoštevati kar nekaj smernic oziroma zakonitosti, ki so nujne, da bo hiša dosegla zastavljen razred energijske učinkovitosti:
- Kompaktna oblika hiše
- Orientacija proti jugu/ jugovzhodu
- Orientacija bivalnih prostorov proti jugu in vzhodu ter servisnih (kopalnice, shramba,
- energetski prostor, garderobna soba..) proti severu
- Zrakotesen toplotno-izolacijski ovoj
- Kontroliran sistem prezračevanja z rekuperacijo (vračanjem toplote odpadnega zraka)
- Primeren sistem ogrevanja in priprave tople vode
- Stavbo pohištvo primerne kakovosti
Zasnova hiše
Pri projektiranju hiše bo arhitekt izhajal iz vaših želja glede energijske učinkovitosti. Zavedati se morate, da bolj kot bo hiša energijsko učinkovita, bolj kompaktna mora biti. Zelo dobra nizkoenergijska hiša ni nujno dolgočasen kvader, vsekakor pa se boste morali odpovedati izvlečkom, frčadam in podobnim detajlom. Vse to so namreč toplotni mostovi, ki imajo prevelik negativen vpliv na energijsko bilanco hiše saj jih je običajno nemogoče zmanjšati na sprejemljiv minimum. Arhitekt vam bo zato priporočal čim bolj enostavno hišo ravnih stranic brez prelomov ter ravno, enokapno ali enostavno dvokapno streho (enostavna streha je veliko cenejša od večkapne in strehe s frčadami).
Orientiranost in mikrolokacija hiše
Zaradi čim boljšega izkoristka sončne toplote moramo poskrbeti za primerno orientacijo hiše na parceli. Bivalne prostore obrnemo proti jugu ali jugovzhodu ter jih odpremo z večjimi steklenimi površinami, s čimer izkoristimo toploto sonca za dodatno ogrevanje. Poleti jih zastremo s senčili, ki preprečijo pregrevanje. Servisne prostore obrnemo proti severu ali severozahodu in jim namenimo manjša okna, da zmanjšamo toplotne izgube na hladnejši in manj osončeni strani hiše.
Mikrolokacija hiše je pomembna pri izračunu potrebne energije za njeno funkcioniranje in s tem tudi doseganje želenega standarda. V različnih klimatskih območjih so povprečne temperature različne, kar je zelo pomembno pri projektiranju. Hiša na Gorenjskem bo gotovo potrebovala več energije za ogrevanje kot hiša iste zasnove na Primorskem. Pomembna je tudi obremenjenost parcele z vetrom.
Omenjena dejavnika na ceno gradnje hiše ne vplivata oziroma je ne povečata.
Toplotno izolacija hiše
Pred petdesetimi leti praktično nihče ni niti poznal niti razmišljal o toplotni izolaciji hiše. Stare hiše je niso poznale, zidovi so bili zaključeni le z ometom, strehe so bile prepišne in skozi celoten obod hiše se je izgubljalo ogromno energije.
Danes je situacija obrnjena. Strehe so močno podložene s toplo oblogo, osnovni zidovi se tanjšajo in izolacija se debeli.
Nizkoenergijska opečna hiša ima na zunanjih zidovih nameščene od 15 do 20 cm izolacije, ki večinoma ni trajna (razen izolacija iz porobetona), kajti njene lastnosti se skozi leta spremenijo, zato velja priporočilo stroke, da se zamenja po 25-30 letih uporabe. Obstajajo tudi drugi materiali za gradnjo nizkoenergijskih hiš, kot so les, prefabricirani suhomontažni elementi, porobeton in sistemi zidakov iz ekspandiranega polistirena. Med njimi velja izpostaviti porobeton Ytong (zidaki s porami), ki je edinstven material, ki ne potrebuje dodatne toplotne izolacije, če uporabimo zidake debeline 40 cm. Celovit sistem gradbenih elementov poskrbi tudi za zmanjšanje toplotnih mostov.
Toplota se dviga s tal navzgor, zato je več izgubimo skozi streho. To pomeni, da moramo njeni izolaciji posvetiti še več pozornosti s še večjo debelino sloja. Obstaja več vrst izolacij, velja pa ponovno omeniti porobeton kot eno najbolj učinkovitih izvedb v obliki strešne plošče in dodatne izolacije Multipor.
Zrakotesnost hiše
Z zrakotesnostjo smo se začeli seznanjati šele s pojavom energijsko učinkovite gradnje, čeprav vsi dobro poznamo prepih v hiši kljub zaprtim oknom. Do prepiha ne prihaja le zaradi slabo zatesnjenih oken, zračni tokovi najdejo po raznih napeljavah pot do vtičnic, sifonov, ventilatorjev, dimnikov, pa tudi ključavnica na vhodnih vratih prepušča zrak.
Vsako takšno nenadzorovano prepuščanje zraka predstavlja toplotne izgube, na teh mestih pa prihaja celo do kondenzacije in razvoja plesni. Takšni deli hiše torej poleg toplotnih izgub ogrožajo tudi zdravje stanovalcev.
Zaradi težnje po zmanjšanju porabe energije je potrebno pri načrtovanju energetsko učinkovite hiše predvideti tudi rešitve povezane s preprečitvijo toplotnih izgub na problematičnih mestih in jih ustrezno zatesniti.
Zrakotesnost hiše izboljšamo z uporabo kakovostnih zrakotesnih materialov za gradnjo (porobeton Ytong je odličen gradbeni material, ki omogoča doseganje odlične zrakotesnosti že sam po sebi, hkrati pa jo zagotavlja tudi z načinom gradnje s tankoslojno lepilno malto) tesnilnih trakov in folije (stavbno pohištvo lahko vgradimo po npr. RAL sistemu vgradnje), najpomembnejša pa je natančnost pri gradnji.
Za preverjanje zrakotesnosti hiše uporabimo ventilator (Blower door test), s pomočjo katerega z vpihovanjem zraka in ustvarjanjem podtlaka oziroma nadtlaka ugotovimo izmenjavo zraka, ki ne sme biti večja od 0,6/h. Test opravimo dvakrat; prvič med gradnjo zaradi možnosti popravkov in ob zaključku gradnje.
Ogrevanje
Nizkoenergijska hiša potrebuje sistem ogrevanja, katerega boste izbrali pa je odvisno od vas in možnosti, ki jih imate. Velika večina graditeljev se odloči za nizkotemperaturno ogrevanje s toplotno črpalko z minimalno močjo ogrevalne naprave, ki je primerno predvsem za odlično izolirane novogradnje s talnim in/ali stenskim gretjem.
Toplotna črpalka izkorišča toploto iz zraka, zemlje ali vode ter poleg ogrevanja hiše poskrbi tudi za gretje sanitarne vode. V nizkoenergijsko hišo lahko vgradite tudi druge sisteme ogrevanja, npr. na lesno biomaso/pelete ali kamin z razvodom toplote.
Upoštevanje kriterijev nizkoenergijske gradnje, izbor kakovostnih materialov in dobrega izvajalca ter stalna vključenost investitorja in arhitekta (od projektiranja do zaključka gradnje hiše), bo gotovo rezultirala v kakovostni nizkoenergijski hiši, ki v času uporabe ne bo porabila več energije kot je predvideno v projektu.
Blagovna znamka št. 1 moderne in ekonomične gradnje
