Kaj bo zaznamovalo gradbeništvo v prihodnjih letih? Več nebotičnikov v slogu Césarja Pellija? Bioklimatske stavbe, po katerih slovi Ken Yeang? Morda pa futuristični objekti, ki jih oblikujeta Jacques Herzog in Pierre De Meuron?
Monumentalna zasteklitev
Na začetku 21. stoletja je prevladovala zasteklitev. Futurističen The Canadian Museum For Human Rights Antoina Predocka, Fond Louisa Vuittona Franka Gehryja ali Chaoyang Park Plaza Maja Yansonga – to je le nekaj primerov stavb, zgrajenih na začetku 21. stoletja, ki navdušujejo s svojo obliko in vzbujajo pomislek: je to sploh mogoče?
»Rešitve in projekti, ki jih je bilo pred nekaj leti nemogoče izvesti, danes zaradi novih oblikovalskih rešitev postajajo del vsakdana,« pravi Viktor Stojanoski, regijski vodja (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, S. Makedonija, Črna gora, Kosovo, Albanija) podjetja Aluprof. V našem podjetju nenehno delamo na povečevanju parametrov naših aluminijastih fasad. Pred kratkim smo na trg uvedli model fasade MB-SR60N z možnostjo polnjenja trajnega fasadnega modula z bremenom do 1100 kg. To daje arhitektom velike možnosti za oblikovanje fasade. Ne smemo pozabiti, da je aluminij eden od najbolj ekoloških gradbenih materialov, ki ga je mogoče uspešno uporabiti pri načrtovanju zgradbe v zaprtem krogu.
Velika zasteklitev je eden od prevladujočih trendov. Stavbe, ki jim je treba nameniti pozornost, so stavbe, ki stavijo na preprostost in eleganco klasičnih oblik. Primer take zgradbe je večstanovanjska hiša pri 611 West 56th Street, ki jo je oblikoval Álvaro Siza. Kot lahko preberemo v katalogu trendov AluBook, je bila stavba razglašena za prelomno stavbo za New York.
Spektakularne prenove
Prejšnje stoletje nam je zapustilo precej stavb, ki danes več ne izpolnjujejo svoje vloge. Industrijski objekti, prazni trgovski centri, ogromni prostori, ki jih je treba preoblikovati. Projekti prenov ne vključujejo le spremembe namena teh prostorov, ampak tudi izboljšajo njihovo energetsko učinkovitost.
»Nekateri projekti, pri katerih sodelujemo, na izjemen način preurejajo dosedanji prostor. Več kot 100 let stare tovarne, kjer je več let vladala le tišina, dobivajo novo podobo. Neprivlačni trgovski centri postanejo lokacije, kjer spet radi preživljamo prost čas,« navaja Viktor Stojanoski iz podjetja Aluprof. »V najnovejši izdaji kataloga trendov AluBook predstavljamo učinke prenove Elektrarne Powiśle v Varšavi in 200 let stare Varšavske Pivovarne. Oba projekta sta lahko navdih za arhitekte,« doda strokovnjak.
Zanimanje za prenove je vidno tudi v Sloveniji. Največji trgovski center BTC City v Ljubljani je bil pred kratkim prizorišče hakatona, ki ga je priredil Center za rešitve na področju energetske učinkovitosti Greenvision 2020. Projekti prenov, ki so nastali ob tem dogodku, kažejo, da ima Slovenija veliko možnosti, da postane pionir na področju sprememb v svoji regiji.
Zeleni prostori in dihajoče strehe
»Zeleno« oblikovanje se razume na dva načina – tako fizično povečanje deleža rastlin v mestu kot tudi oblikovanje ekoloških rešitev, ki omogočajo omejevanje ogljičnega odtisa stavb.
Pri že omenjenih projektih prenove BTC City, ki so nastale na Greenvision 2020, je ta trend vedno bolj očiten. Fotovoltaične strehe parkirišč in zbiranje deževnice za zalivanje zelenih vrtov – to sta le dve ideji za zmanjšanje energetskih potreb stavbe. Zelene strehe in fasade objektov pa so drzna podoba urbane hortikulture. Ne le, da so estetske, postanejo lahko tudi platforma za samozadostno pridelavo hrane!
Vključujoča arhitektura
21. stoletje se zavzema za povezovanje ljudi. Postopoma odhajajo časi zaprtih sosesk in enklav za določene družbene sloje. Prihaja obdobje vključevanja, tolerance in deljenja skupnih površin. Ta trend se v arhitekturi odraža na dveh ravneh:
- Gradnja stavb za različne družbene skupine – tako za tiste z večjimi dohodki kot tudi za tiste z manjšimi dohodki. Za stanovalce, ki so lastniki stanovanj, ter za tiste, ki stanovanja najamejo. Odličen primer je danski projekt Isbjerget. 210 stanovanj za osebe z različnimi družbenimi statusi, vsako stanovanje pa ima pogled na morje.
Ustvarjanje večnamenskih prostorov – namesto ločenih stanovanjskih, poslovnih in komercialnih prostorov se gradijo celostno zasnovani prostori, ki ustrezajo različnim družbenim potrebam. V tem slogu ustvarja Bjarke Ingels, ki je priznanje Zlati lev arhitekture prejel pri 30 letih.
»Arhitekturna dediščina za prihodnje generacije naj bi se poleg estetike osredotočala predvsem na funkcionalnost in ekologijo. Prav glede tega bodo arhitekte ocenjevali tako bodoči uporabniki stavb, ki so jih ti arhitekti zasnovali, kot kasnejši projektanti, za katere bodo danes ustvarjene stavbe zgodovina in navdih,« poudarja Stojanoski.
Promocijski članek podjetja Aluprof.
