Hrup, še posebej dolgotrajen ali neprestan, negativno deluje na človeka in povzroča celo vrsto škodljivih učinkov, ki se kažejo v stresu in z njim povezanim učinkom na srce in ožilje, motnjah spanja, slabši koncentraciji in zmanjšanji delovni učinkovitosti ter uspešnosti pri delu in šolanju.
Zaznavanje hrupa iz okolja
Jakost oziroma slišnost hrupa, kot ga zazna posameznik, ni absolutna. Odvisna je od mnogih dejavnikov, v prvi vrsti pa so to fizikalni, kot so jakost, frekvenca in določeni izrazitejši toni.
Poleg tega je slišnost hrupa odvisna tudi od občutljivosti posameznika na hrup, kajti nekdo je lahko bolj spet drugi manj občutljiv nanj. Sluh pri ljudeh namreč ni isti, nekateri slišijo bolje drugi slabše, kar velja tudi za slišnost posameznih frekvenc.
Za zaznavanje hrupa je pomembno tudi posameznikovo psihofizično stanje in trenutno razpoloženje. Bolan ali slabo razpoložen človek je namreč precej bolj občutljiv na hrup.
Za zaznavanje hrupa je pomembno tudi, kje se posameznik nahaja in v katerem delu dneva je izpostavljen hrupu. V mestnem vrvežu se ista jakost hrupa sliši drugače kot v mirnem podeželskem okolju, isti hrup pa je mnogo bolj slišen, in s tem tudi moteč, ponoči kot podnevi.
Hrup deluje negativno tudi na živali, zato moramo biti pozorni tudi na njihovo zaščito.
Najpomembnejše vrste hrupa iz okolja
Hrup prometa
Pokrajino prepredajo cestne in železniške prometnice, ki so nujne za prevoz blaga in potnikov. Tečejo ob naseljih ali jih prečijo. V večjih mestih jih je zelo veliko, na podeželju manj, pogosto so speljane mimo spalnih naselij.
Letalski promet je vir občasnega ali stalnega hrupa lokalno, torej v bližini letališča in na samem letališču (vpliv na potnike in zaposlene) ter občasno s preleti pokrajine, tako večjih potniških in tovornih letal kot tudi manjših letal in helikopterjev.
Obremenjenosti prebivalcev s hrupom ob cestah, železniških progah in letališčih je izjemno velika. V Sloveniji je Agencija RS za okolje in prostor izdelala strateške karte hrupa v okolju, ki so podlaga za pripravo ukrepov za obvladovanje hrupa cestnega in železniškega prometa (več o strateških kartah hrupa najdete tu), obnavljajo pa jih vsakih 5 let, saj se razmere običajno spreminjajo. Eden od ciljev je, poleg trenutnega izboljšanja kakovosti življenja ljudi, tudi dolgoročno zmanjševanje števila prebivalcev na najbolj s hrupom obremenjenih področjih.
Hrup strojev in naprav
Gre za občasno ali stalno vrsto hrupa v okolju. Občasen hrup povzročajo na primer delovni stroji na gradbiščih, stalen hrup pa prihaja iz proizvodnih in storitvenih obratov, ki včasih delajo neprekinjeno, tudi ponoči in ob vikendih.
Hrup povzročajo stroji v proizvodnji, razne industrijske naprave, elektrarne, ..
Povzročitelj hrupa je skladno s predpisi dolžan izvajati preverjanje vpliva hrupa na okolje in v primeru preseganja mejnih vrednosti izvesti ukrepe, ki zmanjšujejo emisijo hrupa.
Hrup prireditev na prostem
Prireditve na prostem, kot so glasbeni dogodki, veselice, športne prireditve in podobni, prav tako povzročajo hrup, ki je za bližnjo okolico pogosto zelo nadležen.
Tovrstni hrup ni stalen, zato ponavadi nima dolgoročnega vpliva na zdravje, saj ne traja dolgo. Je pa za določene, bolj občutljive skupne posameznikov (starostniki, majhni otroci, bolniki), lahko zelo neprijeten in moteč.
Hrup, ki ga povzročijo prireditve na prostem, ki uporabljajo ozvočenje, prav tako ne sme presegati dovoljenih mejnih vrednosti hrupa, kljub temu, da gre za enkratni dogodek.
Hrup iz lokalov, stanovanj in z dvorišč
V mestnih središčih in strnjenih naseljih prebivalce pogosto zmoti hrup iz lokalov, ki so odprti tudi ponoči, glasna otroška igra, glasna glasba ter hrup zabav iz privatnih stanovanj, pa tudi sirene in zvonjenje v cerkvah.
Medtem, ko se hrup iz nočnih lokalov običajno ponavlja iz dneva v dan, so ostale vrste hrupa občasne. Kljub temu pa tudi občasnega hrupa, ki posameznika zmoti ravno v času nočnega počitka, ne gre zanemariti.
Kako zmanjšati obremenitev s hrupom iz okolja?
S hrupom se torej posameznik srečuje praktično vsak dan ter se mu poskuša prilagoditi. Seveda pa ni in ne more biti od posameznika zahtevano, da mora potrpeti in dovoliti, da v svojem okolju neprestano doživlja prekomerne obremenitve s hrupom.
Obremenitve s hrupom v okolju lahko namreč s pravilnim pristopom k načrtovanju prostora in pravimi ukrepi za varstvo pred hrupom, zmanjšamo ali pa celo preprečimo prekomerno obremenitev.
Kateri dejavniki vplivajo na obremenitev okolja s hrupom ?
- jakost vira hrupa,
- oddaljenost posameznika od vira hrupa,
- oblikovanost površja od vira hrupa do izbrane točke v prostoru (na primer stanovanjske stavbe ali posameznika),
- protihrupne ograje,
- vremenske razmere,
- odboj zvoka.
Da bi zmanjšali obremenitev s hrupom iz okolja se osredotočimo na pripravo ukrepov na treh osnovnih področjih:
- ukrepi na viru hrupa,
- ukrepi na poti širjenja hrupa (na primer s protihrupnimi ograjami)
- pri posamezniku, ki doživlja hrup, npr. v stavbi, kjer stanuje, dela, preživlja prosti čas ali dopust (primer: pasivna zvočna zaščita).
Rešitev za zmanjšanje obremenitve s hrupom – vrhunski zvočno izolativni zidovi s silikatnimi zidaki Silka
Silka je blagovna znamka silikatnih zidakov, ki se uporabljajo za izvedbo sten, kadar je potreba po zvočni zaščiti večja, kar velja za stavbe, ki so vir hrupa kot tudi za stavbe, ki so hrupu izpostavljene.
Silikatni zidaki Silka omogočajo odlično zvočno izolativnost in so namenjeni gradnji notranjih in zunanjih zidov. V primeru velike obremenjenosti stavbe oziroma okolja, v katerem je stavba načrtovana, je smiselno zunanje zidove zgraditi z zidaki Silka ter hkrati poskrbeti, da so tudi ostali elementi ovoja stavbe primerni za večje zvočne obremenitve (npr. stavbno pohištvo- dobro zvočno izolirana okna).
Tako izvedene zunanje stene stavbe, ki se nahaja na območju večjega hrupa, na primer v bližini prometnic, industrijskih obratov, mestnega vrveža, omogočajo maksimalno zvočno zaščito in tako poskrbijo za prijetnejše bivanje in delo uporabnikom.
Isto seveda velja za stavbe, ki so vir hrupa, na primer proizvodni obrat. Tudi te je potrebno zgraditi tako, da so zunanje stene maksimalno zvočno izolativne in preprečijo oziroma zmanjšajo prenos hrupa iz notranjosti v okolje.
Zvočna izolativnost je odvisna od debeline Silka silikatnih zidakov in njihove gostote ter lahko doseže celo do 58 decibelov. To je na Zavodu za gradbeništvo (ZAG) izmerjena vrednost zidakov Silka HM akustik 200, ki tako brez težav zadovolji stroge predpise glede zvočne zaščite na vseh področjih gradnje.
Ne le neprekosljiva zvočna izolativnost, Silka zidaki se ponašajo tudi z drugimi preverjenimi vrhunskimi lastnostmi:
- Negorljiv gradbeni material razreda A1 je temelj odlične požarne odpornosti; Silka zidaki prenesejo požar, ki traja celo več kot 240 minut (odvisno od debeline), kar zagotavlja izjemno požarno varnost
- Izjemna tlačna trdnost – odpornost na obremenitve dosega tudi do 26 MPa, zato se Silka zidaki uporabljajo za gradnjo nosilnih zidov
- Velika sposobnost akumulacije toplote, s katero se Silka ponaša zaradi visoke gostote
- Odpornost na škodljive klimatske vplive, vključujoč odpornost na mraz in vlago.
- Ekološki proizvod– SILKA je izdelana iz naravnih surovin: kremenčev pesek + apno + voda
- Trajnost – stavbe zgrajene iz Silke so praktično neuničljive, zato je njihova življenjska doba skoraj neomejeno dolga. Silikatne zidake je mogoče popolnoma reciklirati in ponovno uporabiti.
- Popolna kompatibilnost z Ytong sistemom gradnje
Blagovna znamka št. 1 moderne in ekonomične gradnje
