Večkrat se srečamo z dilemo o tem, katera toplotna črpalka pomeni pravilno izbiro. Preden se začnemo prebijati skozi ponudbe vseh različnih proizvajalcev je ključnega pomena, da si postavimo vprašanje: Kakšno toplotno črpalko potrebujem?
Odgovor seveda ni enak za vsako hišo. Prava rešitev je seveda odvisna od ogrevalnega sistema, lokacije objekta, želj uporabnikov, … Jasno je, da v hišo, kjer so vgrajeni klasični radiatorji in je energetsko potratnejša, nizkotemperaturna toplotna črpalka ne sodi. Takrat postanejo prednosti visokotemperaturne Daikin Altherma HT najbolj očitne.
Obe različici Daikin Altherma toplotnih črpalk imata svoje prednosti. Nizkotemperaturni spekter odlično pokriva Daikin Altherma LT, ki pri nižjih temperaturah izhodne vode dosega visoko učinkovitost, visokotemperaturni spekter pa je domena dvostopenjskih toplotnih črpalk, kot je Daikin Altherma HT. Pri nižjih temperaturah izhodne vode se seveda dva plinska kroga in dva kompresorja ne obrestujeta v želeni meri. Pravo učinkovitost Daikin Altherma HT pokaže šele pri temperaturah izhodne vode nad 50°C (max do 80°C), kjer še vedno dosega SCOP vrednosti v bližini 3, kar je, pri takih temperaturah, bistveno boljše od nizkotemperaturnih toplotnih črpalk.
Moja hiša ima radiatorje. Sklepam, da potrebujem visokotemperaturno toplotno črpalko?
To drži za veliko večino primerov. Temperaturni režim na radiatorjih je navadno 65/55°C. To pomeni, da je temperatura vhodne vode 65°C, temperatura izhodne vode pa 55°C. Takih temperatur nizkotemperaturna toplotna črpalka ne bi zmogla, zato je visokotemperaturna Daikin Altherma HT tu prava odločitev. Če bi za primer vzeli malce starejši objekt v okolici Ljubljane s toplotnimi potrebami v višini 12kW, bi to pomenilo, da bi 11kW Daikin Altherma HT s pomočjo dodatnih linijskih grelcev brez težav pokrivala toplotne potrebe objekta.
Ne želim, da toplotna črpalka za svoje delovanje uporablja grelce. Grelci imajo vendar bistveno slabši izkoristek kot toplotna črpalka.
To sicer drži, vendar če upoštevamo dejstvo, da bi v zgornjem primeru grelci na podlagi simulacije predvidoma obratovali skupno le 20 ur v celotni ogrevalni sezoni, menim, da se lahko strinjamo, da to bistveno ne doprinese k višjim ogrevalnim stroškom. Teh 20 ur torej pomeni, da bi grelci obratovali približno 0,5% časa. Grelci so namenjeni izključno pokrivanju “špic”, ne pa vsakodnevnemu obratovanju in odtaljevalnim ciklom.
Imam starejši objekt z radiatorji, vendar sem v lanski sezoni povečal debelino izolacije. Še vedno potrebujem visokotemperaturno toplotno črpalko?
V takem primeru ni več obvezna uporaba visokotemperaturne toplotne črpalke. S povečanjem izolacijskega sloja na ovoju stavbe so se bistveno zmanjšale toplotne izgube objekta, v primeru, da so bila zamenjana tudi okna z varčnejšimi, vsekakor obstaja možnost uporabe nizkotemperaturne toplotne črpalke. Ohranili bi tudi lahko obstoječe radiatorje, saj bi kljub nižji temperaturi vstopne vode in hkrati nižji moči, njihova toplotna oddaja še vedno zadoščala pri spremenjenih pogojih, tj. pri boljši izoliranosti objekta in varčnejših oknih. V takem primer se lahko vaš objekt obravnava podobno kot novogradnja s talnim ogrevanjem. Še vedno bi rabili nekaj stopinj toplejšo vodo za ogrevanje kot pri talnem ogrevanju, vendar pa bi tako temperaturo skoraj zagotovo lahko zagotavljala nizkotemperaturna toplotna črpalka.
Uradni uvoznik in distributer klimatskih in ogrevalnih sistemov Daikin ter prezračevalnih sistemov SIKU. Nudimo kvalitetne in zanesljive produkte, tehnično svetovanje in strokovno podporo.
