Osmo leto zapored je bila uspešno izvedena licitacija lesa, ki jo organizira Društvo lastnikov gozdov mislinjske doline v so organizaciji z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS). Tradicionalno v začetku leta in z zaključkom v mesecu februarju.
LICITACIJA LESA 2014
Osmo leto zapored je bila uspešno izvedena licitacija lesa, ki jo organizira Društvo lastnikov gozdov mislinjske doline v so organizaciji z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS). Tradicionalno v začetku leta in z zaključkom v mesecu Februarju. Najvrednejša hlodovina je razstavljena na Koroškem, na travniku kraja Ozare pri Slovenj Gradcu.
ZLGS opravi pomembno vlogo z obveščanjem lokalnih društev in drugih lastnikov gozdov po Sloveniji, kakor tudi kupcev. Organizira posvet o licitaciji lesa za strokovnjake, ki na terenu svetujejo lastnikom gozdov, kateri les je primeren za licitacijo ter jim nudijo tudi ostalo pomoč pri izmeri in transportu lesa. Strokovnjaki prihajajo predvsem iz vrst Zavoda za gozdove Slovenije. Pri tem poudarjajo »kaj je ta čas v modi« oz. za kateri les bo na licitaciji možno iztržiti najvišje cene. Letošnji odziv prodajalcev in kupcev je bil dober.
Za 971 kosov hlodovine je bilo oddanih 3.442 ponudb, od tega največ za smreko kar 1.207. Kupec najdražjega hloda gorskega javorja prihaja tokrat iz Portugalske (izdelovalec violin). Lani je prihajal iz ZDA, tudi proizvajalec violin. Ob veliki količini lesa (1.105,76 kubičnih metrov), je bila prodana velika večina hlodov, kar kaže na povpraševanje po visoko kakovostnem lesu.
Ponudbe je oddalo štiriindvajset kupcev, od tega osem Slovencev, devet Avstrijcev, štirje Nemci, ter po en kupec iz Hrvaške, Švice in Portugalske.
Dosežene cene so pokazale, da je kakovost ponujenega lesa bila vrhunska, kar gre pripisati selekciji pri lastniku, kjer so les prevzemali večinoma za to usposobljeni gozdarji. Najvišja ceno za 1 m3 je bila ponovno dosežena pri gorskem javorju in sicer 8.853 €/m3, dosedaj najvišja cena je bila dosežena za smreko, kar 930 €/m3.
Rezultati licitacije so pokazali, da se v gozdovih vedno skriva veliko, neizkoriščeno bogastvo, ki lahko prispeva k izboljšanju življenja na podeželju. Gozdove, ki dajejo tako kakovosten les pa je potrebno negovati že v rani mladosti. Prav tako je pomembno, da lastniki gozdov pri sečnji in spravilu lesa uporabljajo sodobna znanja in tehnologijo. Vložek se tako lastnikom, kakor tudi državi prav gotovo povrne. Potrebna pa bodo za to vlaganja tako v gozd, kakor tudi v lastnike gozdov – tudi s strani države.
Prav tako bo potrebno urediti certifikacijo lesa. Kupci namreč vse bolj povprašujejo po certificiranem lesu. Večina zasebnih gozdov v Sloveniji še vedno nima certifikata, ki pove,da je les iz naših gozdov pridelan na trajnosten, okolju prijazen način. Nosilka tega projekta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ta problem še ni rešila. Za povečanje poseka lesa v zasebnih gozdovih (ki je sicer že predviden v gozdnogospodarskih načrtih) bi kazalo razširiti mandat in obseg storitev Zavoda za gozdove Slovenije, ki bi moral imeti še bolj aktivno vlogo pri informiranju lastnikov in posredovanju pri prodaji lesa (npr. kakovostne informacije o cenah in odkupnih pogojih, organizacija skupnih avkcij več lastnikov), v kar je modro aktivno vključiti tudi KGZS (Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije).
Licitacija vrednega lesa v Sloveniji je primerljiva z ostalimi licitacijami v srednji Evropi – (Avstrija, Nemčija, Švica). Kupci so jo enakovredno uvrstili na zemljevid licitacij, ki jih vsako leto obiskujejo in si na ta način pridobijo zaloge visokokakovostnega lesa za nadaljnjo predelavo.
Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. les.
