Z Ministrstva za infrastrukturo in prostor sporočajo, da je Vlada Republike Slovenije, 9. maja 2013 na redni seji sprejela “Nacionalni reformni program 2013–2014” in dopolnjen “Program stabilnosti 2013” in oba dokumenta danes posredovala Evropski komisiji ter Svetu EU.
Nacionalni reformni program je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, usmerjenih v izpolnjevanje ciljev Strategije Evropa 2020. Do leta 2020 se zasledujejo naslednji nacionalni podnebno-energetski cilji: do največ 4 odstotke povečanje emisij toplogrednih plinov na področjih, ki niso vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni rabi na 25 odstotkov in povečanje učinkovite rabe energije.
Cilji “Strategije EU” do 2020 so za Slovenijo ambiciozno zastavljeni, a z ustreznimi ukrepi tudi dosegljivi.
Nacionalni reformni program je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, usmerjenih v izpolnjevanje ciljev Strategije Evropa 2020. Dokument je osrednji del evropskega semestra in je vsebinsko povezan s Programom stabilnosti. V skladu s pravili ekonomskega upravljanja, Nacionalni reformni program upošteva prioritete, sprejete v Letnem pregledu rasti 2013 in vsebuje odziv Slovenije na specifična priporočila, ki so bila dana Sloveniji na Evropskem svetu junija 2012. Nadalje program vsebuje ključne ukrepe, ki jih namerava vlada izpeljati v okviru svojih prioritetnih ciljev na področju oživitve gospodarske rasti, ob upoštevanju danih makroekonomskih izhodišč in omejitev, ki jih postavlja drugi prioritetni cilj, .t.j. javnofinančna konsolidacija.
Program zajema tudi poročilo o napredku pri doseganju glavnih ciljev strategije EU 2020. V okviru ciljev za podnebje in energetiko se zasledujejo naslednji cilji:
- znižanje emisij emisij toplogrednih plinov (TPG),
- povišanje deleža obnovljivih virov energije v končni rabi na 25 odstotkov,
- povečanje učinkovite rabe energije.
V okviru cilja znižanja emisij toplogrednih plinov (TPG) bo pripravljen akcijski načrt ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za obdobje 2013 do 2020, ki bo hkrati povezal tudi ukrepe povečanja učinkovite rabe energije in ukrepe za doseganje 25 odstotnega deleža obnovljivih virov energije pri končni rabi energije. Ključni cilj akcijskega načrta bo zagotoviti, da se emisije toplogrednih plinov na področjih, ki niso vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi (promet, kmetijstvo, odlaganje odpadkov, gospodinjstva in storitve) do leta 2020 ne povečajo za več kot 4 odstotkov glede na leto 2005.
Poseben vpliv na doseganje podnebno-energetskih ciljev imajo tudi gozdovi, ki pomembno prispevajo k ponoru toplogrednih plinov iz ozračja in s tem k ugodnejši bilanci ogljika na ravni države. Do leta 2020 se bo zagotavljala zadostna akumulacija lesnih zalog, kar bo omogočilo, da bo Slovenija ponor ogljika primerno vključila v prizadevanja za doseganje ciljev podnebnih zavez.
V okviru cilja povečanja deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije na 25 odstotkov do leta 2020 razpoložljivi podatki za leto 2011 kažejo izpolnjevanje vmesnega letnega cilja, opredeljenega z Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije (AN-OVE). Delež skupne porabe končne energije iz OVE je leta 2011 znašal 18,9 odstotkov (16,11 odstotkov v 2005). Uspešno se izpolnjuje cilj pri uporabi bruto končne energije iz OVE za ogrevanje in hlajenje, kjer z s 27,3-odstotnim deležem presegamo letno načrtovan delež. Razlog je manjša poraba energije za ogrevanje in hlajenje v gospodinjstvih, hkrati pa se je povečalo izkoriščanje OVE za ogrevanje in hlajenje, kar izraža uspešnost ukrepov spodbujanja OVE in URE. Pri električni energiji zaostajamo za predvideno dinamiko, saj je delež porabe bruto končne energije iz OVE za električno energijo v letu 2011 znašal 30,8 odstotkov, kar je za 1,5 odstotne točke manj od načrta v tem letu in za 8,5 odstotne točke manj od cilja v letu 2020. Delež porabe bruto končne energije iz OVE v prometu je bil 2,2 odstotkov, kar pomeni 79 odstotkov doseganje vmesnega cilja.
Eden od ukrepov za doseganje cilja je tudi shema podpor za obnovljive vire energije, ki daje dobre rezultate, vendar jo bo potrebno prenoviti tako, da bo zagotovljeno optimalno razmerje glede na učinkovitost podpor in dodatnega interesa zasebnega kapitala predvsem na področju virov, ki so bili doslej neustrezno raziskani in izkoriščeni (geotermalna energija, lesna biomasa, veter).
Glede cilja povečanja učinkovite rabe energije v letu 2009 sprejeta Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih določa, da morajo dobavitelji vseh energentov pri končnih odjemalcih doseči 1 odstotek prihrankov energije letno. Vmesni letni cilji povečanja učinkovite rabe energije so z Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016 (AN-URE) določeni vsaka tri leta. V obdobju do leta 2010 je bilo z upoštevanjem zgodnjih aktivnosti skupaj prihranjenih 1.317 GWh (gigavatnih ur) končne energije. Doseženi prihranek je bil 2,8 odstotka, kar je za 0,3 odstotka referenčne rabe končne energije več od vmesnega ciljnega prihranka. Naslednji vmesni cilj bo ocenjen za obdobje do vključno leta 2013. Do leta 2020 bo treba za doseganje cilja 20 odstotkov izboljšanja energetske učinkovitosti v skladu z zavezami nove direktive o energetski učinkovitosti doseči 10.809 GWh (gigavatnih ur) prihrankov energije. V letu 2014 bo pripravljen nov nacionalni akcijski načrt, v katerem bodo določeni ukrepi in prihranki energije do leta 2020 ter cilj, izražen kot raven končne in primarne energije v letu 2020. Za izdelavo energetskih izkaznic je v Sloveniji že več kot 150 izobraženih neodvisnih strokovnjakov, ki bodo v kratkem prejeli licence. Register neodvisnih strokovnjakov in register pooblastil sta vzpostavljena. Objavljen je javni razpis za izbiro izvajalca elektronskega registra energetskih izkaznic.
Eden od ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti so programi energetske sanacije stavb javnega sektorja. V letu 2012 in 2013 objavljena razpisa za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnost, ki se sofinancirata s kohezijskimi sredstvi EU v skupni višini 109 mio EUR, se uspešno izvajata in kažeta dobre rezultate pri doseganju prihrankov energije.
